Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z vso odgovornostjo do javnosti in njene električne mobilnosti si upamo kot eni redkih zatrditi: »Električna mobilnost je predvsem sijajna marketinška kategorija!« Je sijajen oglasni pano za zelene aspiracije vladajočih elit, a do njene splošne uporabe bodo pretekla desetletja. Renault je ob tem eden redkih proizvajalcev, ki vsaj po našem razumevanju vidi električno prihodnost tako, kot se bo na koncu tudi udejanjila: kot eno izmed alternativ fosilnim gorivom, in Renaultev avtomobil Zoe, ne glede na to, da ga konkurenca zasmehuje kot zastarelega, predstavlja natanko to, kar električna vozila zdaj so: delno eksotična mobilna alternativa z določenim potencialom.
Morda bi nam "elektroljubci" dokazali, da se motimo, a nam se zdi, da je danes električna mobilnost predvsem sijajna marketinška kategorija.
Pod naelektrene prste nam je prišel eden električnih prvoborcev – Renaultev avtomobil Zoe. Ob kratki oceni tega avtomobila nam dovolite nekaj malega piskrčka na električnem štedilniku.
Najprej in na začetku; električna mobilnost zaseda nesorazmerno veliko medijskega prostora. Kajti realno gledano, električna mobilnost ni statistično merljiv mobilnostni dejavnik. V Sloveniji je z nekaj več kot odstotkom električnih vozil statistično sicer vidna, v državah tretjega sveta je ta statistika neobstoječa. Večno sklicevanje na norveški fenomen treznemu razmisleku o električnih avtomobilih ne prinaša nobene dodatne širine. Zoe torej; odlična je oziroma je odlična vsaj toliko, kot je odlična tudi njena konkurenca. In je tudi neznosno omejena, kot je neznosno omejena njena konkurenca.
Tega ne govorimo v tri dni, ampak na podlagi zdaj že desetletnih izkušenj z električnimi avtomobili, ki smo jih vedno vozili ter ocenjevali z nekaj zdravega razuma. Baterija je v tem električnem renaultu zdaj spodobno velika, s 40 KW v zgornji tretjini današnje ponudbe. V naši izpeljanki pa je bila baterija zmožna med polnjenjem pogoltniti le do 20 kW na uro, to pomeni, da omogoča le delno hitro polnjenje; oziroma da so SODO-ve hitre črpalke izkoriščene med polnjenjem tega malčka le do polovice. Velika mantra električnih vozil, ki je seveda doseg, je v Zoe prav tako spremenljivka, odvisna od najbanalnejših, vsaj za agregat z notranjim izgorevanjem, okoliščin. Hitrost vožnje na doseg vpliva po definiciji, nanj pa lahko dramatično vpliva tudi sam itinerarij. Ali je pot navzgor, ali se cesta spušča, koliko je potnikov v vozilu in podobno. Tako je objavljanje dosega električnih vozil marketinško zavajanje; sicer je doseg z novo zakonodajo standardiziran, ampak uporabniška izkušnja temelji na vsakdanjem življenju, ki pa nima kaj dosti skupnega z regulativo izpod peres prometnih regulatorjev in uradnikov.
Zoe je po naši izkušnji v svoji zadnji reinkarnaciji postala že pravi mestni, ali bolje rečeno, medkrajevni avto, a osnovne dileme ali paradoksa električnega avtomobila na Slovenskem pogumna Renaulteva malčica ne razrešuje. Namreč: električni avtomobili, vsaj tisti, ki so dostopni umrljivim, so v osnovi mestni avtomobili. Slovenska mesta pa zanje niso pripravljena. Naša infrastruktura je ne glede na hvalisanje raznih ponudnikov katastrofalna. Za uporabo takega vozila mora voznik imeti pri sebi brez števila kartic različnih ponudnikov, mora znati rokovati z različnimi aplikacijami, mora razumeti različne kable, različne kontrolne ekrančke različnih polnilnih postaj in ob vsem tem nima nobenega zagotovila, da bo v urbanem naselju polnilno mesto prosto. Sploh pa ne ve, pod kakšnimi pogoji bo lahko svoje vozilo polnil – ali zastonj, ali bo plačal po kilovatih, ali po pretečenem času, ali po kombinaciji obojega? Predvsem pa, če pogledamo najbolj razvpiti center Ljubljane, je električnih avtomobilov pri nas ravno dovolj, da so kapacitete zasedene; tako je edina realnost električne mobilnosti ta trenutek v Sloveniji preprosta … Pogoj za nakup električnega vozila je individualna hiša po možnosti s hišno polnilno postajo. Mesta pa so urbanistična kategorija, kjer je individualnih hiš primerno malo, in tako imamo mestni avtomobil, ki ga večina meščanov ne more uporabljati, ker stanujejo v večstanovanjskih hišah, blokih in stolpnicah.
Seveda se lahko na tako pisanje odzovejo elektroljubci in dokazujejo, kako zelo se motimo; ampak Zoe nam je v štirinajstdnevnem intenzivnem druženju služila prek meja, za katere je bila namenjena. Z njo smo spoznali polnilne prakse v tujini, vozili smo se na elektriko po vsej slovenski deželi, prekrižarili avtocestni križ, a z vso odgovornostjo do javnosti in njene električne mobilnosti si upamo kot eni redkih zatrditi: »Električna mobilnost je predvsem sijajna marketinška kategorija!« Je sijajen oglasni pano za zelene aspiracije vladajočih elit, a do njene splošne uporabe bodo pretekla desetletja. Renault je ob tem eden redkih proizvajalcev, ki vsaj po našem razumevanju vidi električno prihodnost tako, kot se bo na koncu tudi udejanjila: kot eno izmed alternativ fosilnim gorivom, in Renaultev avtomobil Zoe, ne glede na to, da ga konkurenca zasmehuje kot zastarelega, predstavlja natanko to, kar električna vozila zdaj so: delno eksotična mobilna alternativa z določenim potencialom.
DARS v okviru evropskega projekta C-Roads preizkuša tehnologije za neposredno komunikacijo za izmenjavo informacij med avtomobili na eni strani ter obcestno infrastrukturo in nadzornimi centri na drugi. Pri tem je ključna uporaba mobilne aplikacije DarsPromet+, ki deluje samodejno in je ni treba posebej nastavljati. Vodja Prometno informacijskega centra Brane Nastran izpostavlja pomembnost hitrega prenosa tovrstnih informacij in obenem vabi, da si naložite aplikacijo, ki ponuja zvočna obvestila, hitrejše informacije in samo tiste, ki jih potrebujete. Drugim voznikom lahko sporočite dogodek na svoji poti, seveda pa vam DarsPromet+ tudi pokaže pot in izračuna čas do cilja. Andrej Brglez pa ponovno izpostavlja dilemo ob tovrstni izmenjavi podatkov, ko se razkrivamo, a le na ta način lahko izmenjujemo koristne uporabne informacije. Naložite si torej aplikacijo DarsPromet+ na svoje mobilne naprave ter se tako vključite v njeno soustvarjanje.
866 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Z vso odgovornostjo do javnosti in njene električne mobilnosti si upamo kot eni redkih zatrditi: »Električna mobilnost je predvsem sijajna marketinška kategorija!« Je sijajen oglasni pano za zelene aspiracije vladajočih elit, a do njene splošne uporabe bodo pretekla desetletja. Renault je ob tem eden redkih proizvajalcev, ki vsaj po našem razumevanju vidi električno prihodnost tako, kot se bo na koncu tudi udejanjila: kot eno izmed alternativ fosilnim gorivom, in Renaultev avtomobil Zoe, ne glede na to, da ga konkurenca zasmehuje kot zastarelega, predstavlja natanko to, kar električna vozila zdaj so: delno eksotična mobilna alternativa z določenim potencialom.
Morda bi nam "elektroljubci" dokazali, da se motimo, a nam se zdi, da je danes električna mobilnost predvsem sijajna marketinška kategorija.
Pod naelektrene prste nam je prišel eden električnih prvoborcev – Renaultev avtomobil Zoe. Ob kratki oceni tega avtomobila nam dovolite nekaj malega piskrčka na električnem štedilniku.
Najprej in na začetku; električna mobilnost zaseda nesorazmerno veliko medijskega prostora. Kajti realno gledano, električna mobilnost ni statistično merljiv mobilnostni dejavnik. V Sloveniji je z nekaj več kot odstotkom električnih vozil statistično sicer vidna, v državah tretjega sveta je ta statistika neobstoječa. Večno sklicevanje na norveški fenomen treznemu razmisleku o električnih avtomobilih ne prinaša nobene dodatne širine. Zoe torej; odlična je oziroma je odlična vsaj toliko, kot je odlična tudi njena konkurenca. In je tudi neznosno omejena, kot je neznosno omejena njena konkurenca.
Tega ne govorimo v tri dni, ampak na podlagi zdaj že desetletnih izkušenj z električnimi avtomobili, ki smo jih vedno vozili ter ocenjevali z nekaj zdravega razuma. Baterija je v tem električnem renaultu zdaj spodobno velika, s 40 KW v zgornji tretjini današnje ponudbe. V naši izpeljanki pa je bila baterija zmožna med polnjenjem pogoltniti le do 20 kW na uro, to pomeni, da omogoča le delno hitro polnjenje; oziroma da so SODO-ve hitre črpalke izkoriščene med polnjenjem tega malčka le do polovice. Velika mantra električnih vozil, ki je seveda doseg, je v Zoe prav tako spremenljivka, odvisna od najbanalnejših, vsaj za agregat z notranjim izgorevanjem, okoliščin. Hitrost vožnje na doseg vpliva po definiciji, nanj pa lahko dramatično vpliva tudi sam itinerarij. Ali je pot navzgor, ali se cesta spušča, koliko je potnikov v vozilu in podobno. Tako je objavljanje dosega električnih vozil marketinško zavajanje; sicer je doseg z novo zakonodajo standardiziran, ampak uporabniška izkušnja temelji na vsakdanjem življenju, ki pa nima kaj dosti skupnega z regulativo izpod peres prometnih regulatorjev in uradnikov.
Zoe je po naši izkušnji v svoji zadnji reinkarnaciji postala že pravi mestni, ali bolje rečeno, medkrajevni avto, a osnovne dileme ali paradoksa električnega avtomobila na Slovenskem pogumna Renaulteva malčica ne razrešuje. Namreč: električni avtomobili, vsaj tisti, ki so dostopni umrljivim, so v osnovi mestni avtomobili. Slovenska mesta pa zanje niso pripravljena. Naša infrastruktura je ne glede na hvalisanje raznih ponudnikov katastrofalna. Za uporabo takega vozila mora voznik imeti pri sebi brez števila kartic različnih ponudnikov, mora znati rokovati z različnimi aplikacijami, mora razumeti različne kable, različne kontrolne ekrančke različnih polnilnih postaj in ob vsem tem nima nobenega zagotovila, da bo v urbanem naselju polnilno mesto prosto. Sploh pa ne ve, pod kakšnimi pogoji bo lahko svoje vozilo polnil – ali zastonj, ali bo plačal po kilovatih, ali po pretečenem času, ali po kombinaciji obojega? Predvsem pa, če pogledamo najbolj razvpiti center Ljubljane, je električnih avtomobilov pri nas ravno dovolj, da so kapacitete zasedene; tako je edina realnost električne mobilnosti ta trenutek v Sloveniji preprosta … Pogoj za nakup električnega vozila je individualna hiša po možnosti s hišno polnilno postajo. Mesta pa so urbanistična kategorija, kjer je individualnih hiš primerno malo, in tako imamo mestni avtomobil, ki ga večina meščanov ne more uporabljati, ker stanujejo v večstanovanjskih hišah, blokih in stolpnicah.
Seveda se lahko na tako pisanje odzovejo elektroljubci in dokazujejo, kako zelo se motimo; ampak Zoe nam je v štirinajstdnevnem intenzivnem druženju služila prek meja, za katere je bila namenjena. Z njo smo spoznali polnilne prakse v tujini, vozili smo se na elektriko po vsej slovenski deželi, prekrižarili avtocestni križ, a z vso odgovornostjo do javnosti in njene električne mobilnosti si upamo kot eni redkih zatrditi: »Električna mobilnost je predvsem sijajna marketinška kategorija!« Je sijajen oglasni pano za zelene aspiracije vladajočih elit, a do njene splošne uporabe bodo pretekla desetletja. Renault je ob tem eden redkih proizvajalcev, ki vsaj po našem razumevanju vidi električno prihodnost tako, kot se bo na koncu tudi udejanjila: kot eno izmed alternativ fosilnim gorivom, in Renaultev avtomobil Zoe, ne glede na to, da ga konkurenca zasmehuje kot zastarelega, predstavlja natanko to, kar električna vozila zdaj so: delno eksotična mobilna alternativa z določenim potencialom.
DARS v okviru evropskega projekta C-Roads preizkuša tehnologije za neposredno komunikacijo za izmenjavo informacij med avtomobili na eni strani ter obcestno infrastrukturo in nadzornimi centri na drugi. Pri tem je ključna uporaba mobilne aplikacije DarsPromet+, ki deluje samodejno in je ni treba posebej nastavljati. Vodja Prometno informacijskega centra Brane Nastran izpostavlja pomembnost hitrega prenosa tovrstnih informacij in obenem vabi, da si naložite aplikacijo, ki ponuja zvočna obvestila, hitrejše informacije in samo tiste, ki jih potrebujete. Drugim voznikom lahko sporočite dogodek na svoji poti, seveda pa vam DarsPromet+ tudi pokaže pot in izračuna čas do cilja. Andrej Brglez pa ponovno izpostavlja dilemo ob tovrstni izmenjavi podatkov, ko se razkrivamo, a le na ta način lahko izmenjujemo koristne uporabne informacije. Naložite si torej aplikacijo DarsPromet+ na svoje mobilne naprave ter se tako vključite v njeno soustvarjanje.
Nadaljujemo »temo« o asistenčnih sistemih v avtomobilih. Prihajajo, a vsaj nekateri prepočasi in bi morali biti že danes del serijske opreme. Bletooth vmesnik za prostoročno telefoniranje – ta je sicer v vseh novejših vozilih, a mnogi tega nočejo vedeti. Dobrodošel je opozorilnik za mrtve kote, pa radarski tempomat, tudi branje hitrostnih omejitev, da o sistemu za samodejno zaviranje v sili ne govorimo – za tega trdimo, da bi moral biti del serijske opreme v vseh avtomobilih.
Dandanašnji je v avtomobilih toliko elektronike in raznih sistemov in pomagal, da se še najbolj vešči težko znajdejo. Nekateri asistenčni sistemi so v avtomobilih serijsko, druge je treba doplačati. Kateri so priporočljivi, že skoraj nujni, kako se znajdejo prodajalci, ko jih ponujajo, in kako naj se znajdemo kupci, ki jih kupujemo.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Večja varnost motoristov je tema, ki ji tudi pri nas posvečamo veliko pozornosti. Kaj vse je pomembno za motoriste, da so bolj varni v prometu, smo že stokrat našteli. Lahko pa se ukvarjamo s tem, zakaj sta besedi hitrost in motor tako zelo povezani. Andrej Brglez na pol za šalo, na pol zares, ugotavlja, da se je začelo dirkanje z motorji v tistem trenutku, ko je bil izdelan drugi motor. Sicer pa med motoristi velja, da motorist tistega, ki vozi pred njim, nikoli ne dohiti, ampak ujame. Kdaj je vožnja torej prehitra, kako ugotoviti, s kakšno hitrostjo voziti, da bo vožnja udobna in posledično tudi varna?
Zadnji dnevi niso ravno tipično poletno vroči, bodo pa taki še prišli, o tem ni dvoma. O zračenju, o ustvarjanju prijetnejše klime v avtomobilu, se je že veliko govorilo in še se bo. Klimatska naprava je prišla iz ZDA in se v začetku v Evropi ni prijela. Oblika avtomobila, barva, velikost steklenih površin – vse to vpliva na to, koliko in kako hitro se na soncu segreva potniška kabina. Na kratko ponovimo še pravila ohlajanja potniške kabine; najprej avto prezračimo in se morda kakšno minuto peljimo še z odprtimi stekli, potem vse zapremo in nastavimo klimatsko napravo na zaprt krog delovanja, da bo krožil le zrak znotraj kabine – tako bo najhitreje ohlajen. Ohlajen zrak mora krožiti tako, da ne ohlaja vas, temveč kabino, torej šobe vedno obrnemo stran od glave in drugih delov telesa. Moč delovanja ventilatorja nastavimo na najmanjšo še učinkovito stopnjo in ne pozabimo, da temperaturna razlika med zunanjostjo in potniško kabino ni večja od sedmih stopinj.
Pred časom smo že govorili o tem, kakšna zakladnica raznoraznih informacij in podatkov je naš avtomobil in kako se te informacije posreduje oziroma lahko uporablja in prodaja. V ta oblak informacij bi lahko z vključeno aplikacijo s pomočjo pametnega telefona že zdaj lahko posredovali svojo pozicijo oziroma razkrivali svoje gibanje in po drugi strani ujeli gibanje drugih. Če bi se čutili na tak način, bi to pomenilo veliko večjo varnost. Od nas pa je odvisno, če smo pripravljeni posredovati te podatke.
To, da voznike nervira vsakršno delo na avtocesti, ki spreminja oziroma ovira potek prometa, je jasno. V bistvu se nam vedno zdi, da se obnovitvena dela izvajajo ob nepravem času. Zakaj ravno zdaj, ko je največja gneča, zakaj se ne spravijo na delo prej ali potem? Seveda ne gre kar na pamet. Pri DARSu na različne načine zbirajo informacije in podatke, da potem na podlagi teh lahko načrtujejo, kdaj in kje bi bilo potem najmanj boleče opraviti določena dela. Čudno se nam tudi zdi (trenutno recimo na viaduktu Ravbarkomanda na Primorski avtocesti), zakaj prihaja do zastojev kljub temu, da iz dveh pasov nastaneta ravno tako dva, le malo ožja. Morda pa smo vsaj malo zato krivi tudi vozniki sami.
Kar zadeva opremo v modernih avtomobilih, ta med drugim omogoča tudi dostop do mnogih podatkov in informacij. Po drugi strani pa smo lahko tudi mi oziroma naš avtomobil bogat vir informacij, ki jih lahko recimo Google, ki se je zdaj že “vgnezdil” v avtomobile, iznajdljivo izkorišča in trži. Tega se premalo zavedamo in prišel je čas, da del pogače pripade tudi lastnikom avtomobilov.
Andrej Brglez je na strankarske naslove poslal vprašanja s področja prometa.
Ponovno (in zagotovo ne zadnjikrat) se lahko poigramo z dilemo, katero gorivo bi bilo najbolj primerno za nas oziroma naše vozilo, dizel, bencin ali hibrid. Dejavnikov, ki vplivajo na odločitev, je tisoč, lahko rečemo, natančen izračun je težak, dokončnega odgovora verjetno ni mogoče dati. Nekaj podatkov in izsledkov ene izmed raziskav povzemamo v APM, lahko si jih ogledate tudi na MMC.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Avtomobilska stekla še zdaleč niso samo, da vidimo iz vozila.
Ljubitelji potovanj z motorji so dobil "pomočnika". Izšel je zemljevid za motoriste, kjer so označene za motoriste zanimive poti in destinacije. Predstavljamo tudi dva športna terenca.
Treba je biti previden, ko vozi kolo vas in ko kolo vozite vi.
Danes imate veliko več možnosti kot običajno, da vas ujamejo, če boste prehitri. Policisti izvajajo poostren nadzor hitrosti na več kot 600 lokacijah po Sloveniji med šesto in osemnajsto uro.
Kaj je za motorista tisti pravi užitek in izziv, ki ga vleče na motocikel, in seveda, kako ob tem razmišlja in reagira, da ostane cel in nepoškodovan.
Ameriški in kitajski avtomobilski trg sta brez dvoma v zadnjem času povsem prehitela Evropo. Incident s peško pa je, kot pravi Andrej Brglez, razgalil vse težave, ki jih bliskoviti tehnološki razvoj povleče za seboj.
Zgodovina prisotnosti deklet na razstavnih prostorih avtomobilskih salonov je dolga, tudi recimo motociklistične dirke si nismo mogli zamisliti brez mladenk z dežniki, ki so s prisotnostjo lepšala predštartno proceduro. Poglejmo danes na avtomobilske salone – recimo z moškimi očmi, ki ne gledajo (ali pa vsaj v preteklosti niso gledale) le avtomobilov, ampak razstavne prostore širše… Zakaj so se dekleta znašla ob avtomobilih, kdo jih je potem pogosto tudi pretirano razgalil.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Neveljaven email naslov