Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kar zadeva prometni živžav na cestah, ulicah, pločnikih in tudi površinah za pešce, je v teh dneh na vrhuncu. Tudi prevoznih sredstev je vedno več, tudi vedno več različnih. Kako naj se udeleženci znajdemo v tem? Naši možgani težko ves čas sprejemajo in spremljajo vse, kar se pomembnega dogaja okrog nas. Rešitev, ali pa vsaj del rešitve lahko pomenijo nove tehnologije, ki omogočajo prenašanje informacij med uporabniki, ki lahko napovedo "prihodnost" v prometu. A zato bi morali biti uporabniki pripravljeni posredovati podatke o tem, kje so, kam potujejo, kako hitro. Tako bi lahko naše vozilo sprejelo informacijo, da se bomo čez nekaj sekund recimo srečali z vozilom na nujni poti in bomo obveščeni o tem, še preden zagledamo modre luči ali zaslišimo zvočna opozorila, torej bomo pozorni.
Nove tehnologije za prenašanje informacij med uporabniki, ki lahko napovedo "prihodnost" v prometu
Kar zadeva prometni živžav na cestah, ulicah, pločnikih in tudi površinah za pešce, je v teh dneh na vrhuncu. Tudi prevoznih sredstev je vedno več, tudi vedno več različnih. Kako naj se udeleženci znajdemo v tem? Naši možgani težko ves čas sprejemajo in spremljajo vse, kar se pomembnega dogaja okrog nas. Rešitev, ali pa vsaj del rešitve lahko pomenijo nove tehnologije, ki omogočajo prenašanje informacij med uporabniki, ki lahko napovedo “prihodnost” v prometu. A zato bi morali biti uporabniki pripravljeni posredovati podatke o tem, kje so, kam potujejo, kako hitro. Tako bi lahko naše vozilo sprejelo informacijo, da se bomo čez nekaj sekund recimo srečali z vozilom na nujni poti in bomo obveščeni o tem, še preden zagledamo modre luči ali zaslišimo zvočna opozorila, torej bomo pozorni.
“Volkswagen bo poslej mlajši!” Nekako tako so vzneseno napovedovali vrhovi Volkswagna med predstavitvijo T-Roca. Težko je verjeti, da je od takrat minilo komaj kakšno leto in še kakšen mesec, kajti T -Roc počasi zavzema fokus ne le proizvajalca, temveč tudi publike, vedno lačne novosti. Tako je danes čas, da se še enkrat mirno ozremo na T-Roca. Z dveh strani, kajti oprema in agregati še kako določajo namembnost, predvsem pa ceno tega avtomobila.
Na samem vrhu dizelske ponudbe stoji 2,0 litrski agregat. Pogumna poteza, bi lahko rekli, in če malo zamižimo na ekološko oko, pa tudi ob novih spoznanjih glede čistosti dizelske tehnologije, velikega dizla pozdravljamo nazaj … Dvo litrski dizel je še vedno eden najhvaležnejših agregatov v avtomobilskem poslu. S 110 kilovati moči, da o navoru sploh ne izgubljamo besed, se predvsem odlično ujame z obveznim DSG-jem. Obveznim za visoke ravni opreme seveda. Agregat zna biti hladen nekoliko robat in glasnejši od bencinskih bratrancev in je seveda nato tudi med vožnjo, a vse te malenkosti izzvenijo ob prijaznem razmerju med porabljenim gorivom in voznim udobjem. Ob vrhunski opremi se T-roc težko izdaja za nekakšnega aktivnega križanca, saj se že kar spogleduje s premijskim razredom.
Na srečo pa je na drugem koncu palice najti tudi revnejšega bratranca iz dežele, ki pa je na koncu (vsaj kar zadeva ceno), vse prej kot reven. 1,6 TDI Sport je oznaka za T-Roc, ki ga poganja – tudi povsem dovolj zmogljiv 85 kilovatni dizel, prestavljali pa smo v tem primeru ročno. Avtomobil je s 25 tisočaki recimo nekoliko dražji kot bencinske različice, predvsem zaradi paketa opreme Sport, ki prinese v glavnem vso opremo in uporabne varnostne asistence. A morda malce kisel obraz se z vsakim prevoženim kilometrom bolj jasni in nasmešek je vedno širši. Če smo že pri dvolitrskem agregatu namigovali na prijazno porabo, je ta še bolj izrazita pri manjšem – tudi povprečje blizu petih litrov je povsem realno.
Skratka, za tiste, ki ste radi nekaj centimetrov višje in vam ni treba razmišljati o družinskih prevozih, ki pomenijo tudi obilico prtljage, pa seveda zmorete oziroma ste pripravljeni plačati malo več za avtomobil z rahlim pridihom ekskluzivnosti, je T-Roc prav gotovo lahko primerna izbira.
V tesne čevlje alternativnih pogonov skače tudi Ford. Kot v rezervoarje fosilna goriva se bodo odslej v razvoj Fordovih električnih vozil zlile milijarde, prvi rezultati pa so že tukaj. Pomeni, da so že na cestah. Tudi na slovenskih. Danes vas obveščamo o prihodu novega hibridnega Mondea. Četrta generacija tega avtomobila je namreč doživela prenovo. Kar temeljito, če lahko pripomnimo, saj Mondeo nikakor ne more zlesti na pozicije, ki jih je nekoč že imel. Ponovno tri karoserijske izpeljanke, ob treh znanih opremah; Trend, Titanium in Vignale imamo po novem tudi ST-line.
In sedaj k manjši revoluciji; hibridni pogon se ob zaostajanju električnih tehnologij zdi vedno bolj primerna rešitev, čeprav so tej tehnologiji na višku električnega optimizma prerokovali umiranje na obroke. Pa je ravno obratno! Vse več proizvajalcev se spogleduje s hibridi in tako tudi Ford. Hibridna tehnologija v Mondeu je sodobna. Električni motor proizvede 88 kw v glavnem z rekuperacijo zavorne energije, ki se shranjuje v 1,4 kwh bateriji. Pogonski sklop zaključuje klasičen bencinski motor s 106 kilovati, ki pa deluje v Atkinsovem ciklu. Menjalnik, najbolj zapleteni sklop vsakega hibrida, je pri tem hibridnem pogonu zasnovan precej inovativno, saj je elektromotor sestavni del menjalnika; ob CVT-ju in planetnem gonilu takšna rešitev poenostavi in tudi poceni sam hibridni sklop. Govorimo torej o novi generaciji hibridov- v to smer recimo peljejo tudi nove hibridne Honde.
Peugeot pa nam je (po limuzini) pripeljal še karavanski 508 SW. Ob nekaj milimetrov večji dolžini je razlika samo v zadnjem delu. Za privlačen kupejevsko oblikovan zadek so žrtvovali nekaj litrov v prtljažnem prostoru, imajo pa potniki zadaj nad glavo za štiri centimetre več prostora. V ponudbi je tudi 1,6 litrski bencinski agregat s 132 oziroma 162 kilovati, a velika večina kupcev bo segla po dizlih – ali dvolitrskem s 120 oziroma 130 kilovati moči ali pa po 1,5 litrskem BlueHDi s 96 kilovati,ki ga je edinega moč dobiti v kombinaciji s šeststopenjskim ročnim menjalnikom (drugi imajo osemstopenjsko avtomatiko). Tak je tudi najcenejši v ponudbi – z osnovno opremo Active za 27.100 evrov, kar pomeni, da je za 1200 evrov dražji od petvratne limuzine. Letos načrtujejo prodati 200 modelov 508, nekoliko več bo karavanskih.
Evropska komisija je predstavila študijo bremenitve okolja zaradi letalskega prometa. Ugotovili so, da je cena 33 največjih evropskih letališč 33 milijard evrov, govorimo o stroških zaradi zvočnega onesnaževanja, CO2 emisij in vpliva na podnebne premembe.
Z letenjem pa je povezana tudi novica, do bo londonsko letališče Heatrow stroške parkiranja avtomobilov začelo določati po kriteriju okoljske sprejemljivosti vašega avta. Sicer pa z otoka poročajo o izdatnem povečanju števila zvočnih radarjev, ki bodo zaznavali preglasna vozila, še zlasti tista, ki pri rdeči luči preden speljejo navijajo vrtljaje. Tudi mi bi bili z veseljem za …
866 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Kar zadeva prometni živžav na cestah, ulicah, pločnikih in tudi površinah za pešce, je v teh dneh na vrhuncu. Tudi prevoznih sredstev je vedno več, tudi vedno več različnih. Kako naj se udeleženci znajdemo v tem? Naši možgani težko ves čas sprejemajo in spremljajo vse, kar se pomembnega dogaja okrog nas. Rešitev, ali pa vsaj del rešitve lahko pomenijo nove tehnologije, ki omogočajo prenašanje informacij med uporabniki, ki lahko napovedo "prihodnost" v prometu. A zato bi morali biti uporabniki pripravljeni posredovati podatke o tem, kje so, kam potujejo, kako hitro. Tako bi lahko naše vozilo sprejelo informacijo, da se bomo čez nekaj sekund recimo srečali z vozilom na nujni poti in bomo obveščeni o tem, še preden zagledamo modre luči ali zaslišimo zvočna opozorila, torej bomo pozorni.
Nove tehnologije za prenašanje informacij med uporabniki, ki lahko napovedo "prihodnost" v prometu
Kar zadeva prometni živžav na cestah, ulicah, pločnikih in tudi površinah za pešce, je v teh dneh na vrhuncu. Tudi prevoznih sredstev je vedno več, tudi vedno več različnih. Kako naj se udeleženci znajdemo v tem? Naši možgani težko ves čas sprejemajo in spremljajo vse, kar se pomembnega dogaja okrog nas. Rešitev, ali pa vsaj del rešitve lahko pomenijo nove tehnologije, ki omogočajo prenašanje informacij med uporabniki, ki lahko napovedo “prihodnost” v prometu. A zato bi morali biti uporabniki pripravljeni posredovati podatke o tem, kje so, kam potujejo, kako hitro. Tako bi lahko naše vozilo sprejelo informacijo, da se bomo čez nekaj sekund recimo srečali z vozilom na nujni poti in bomo obveščeni o tem, še preden zagledamo modre luči ali zaslišimo zvočna opozorila, torej bomo pozorni.
“Volkswagen bo poslej mlajši!” Nekako tako so vzneseno napovedovali vrhovi Volkswagna med predstavitvijo T-Roca. Težko je verjeti, da je od takrat minilo komaj kakšno leto in še kakšen mesec, kajti T -Roc počasi zavzema fokus ne le proizvajalca, temveč tudi publike, vedno lačne novosti. Tako je danes čas, da se še enkrat mirno ozremo na T-Roca. Z dveh strani, kajti oprema in agregati še kako določajo namembnost, predvsem pa ceno tega avtomobila.
Na samem vrhu dizelske ponudbe stoji 2,0 litrski agregat. Pogumna poteza, bi lahko rekli, in če malo zamižimo na ekološko oko, pa tudi ob novih spoznanjih glede čistosti dizelske tehnologije, velikega dizla pozdravljamo nazaj … Dvo litrski dizel je še vedno eden najhvaležnejših agregatov v avtomobilskem poslu. S 110 kilovati moči, da o navoru sploh ne izgubljamo besed, se predvsem odlično ujame z obveznim DSG-jem. Obveznim za visoke ravni opreme seveda. Agregat zna biti hladen nekoliko robat in glasnejši od bencinskih bratrancev in je seveda nato tudi med vožnjo, a vse te malenkosti izzvenijo ob prijaznem razmerju med porabljenim gorivom in voznim udobjem. Ob vrhunski opremi se T-roc težko izdaja za nekakšnega aktivnega križanca, saj se že kar spogleduje s premijskim razredom.
Na srečo pa je na drugem koncu palice najti tudi revnejšega bratranca iz dežele, ki pa je na koncu (vsaj kar zadeva ceno), vse prej kot reven. 1,6 TDI Sport je oznaka za T-Roc, ki ga poganja – tudi povsem dovolj zmogljiv 85 kilovatni dizel, prestavljali pa smo v tem primeru ročno. Avtomobil je s 25 tisočaki recimo nekoliko dražji kot bencinske različice, predvsem zaradi paketa opreme Sport, ki prinese v glavnem vso opremo in uporabne varnostne asistence. A morda malce kisel obraz se z vsakim prevoženim kilometrom bolj jasni in nasmešek je vedno širši. Če smo že pri dvolitrskem agregatu namigovali na prijazno porabo, je ta še bolj izrazita pri manjšem – tudi povprečje blizu petih litrov je povsem realno.
Skratka, za tiste, ki ste radi nekaj centimetrov višje in vam ni treba razmišljati o družinskih prevozih, ki pomenijo tudi obilico prtljage, pa seveda zmorete oziroma ste pripravljeni plačati malo več za avtomobil z rahlim pridihom ekskluzivnosti, je T-Roc prav gotovo lahko primerna izbira.
V tesne čevlje alternativnih pogonov skače tudi Ford. Kot v rezervoarje fosilna goriva se bodo odslej v razvoj Fordovih električnih vozil zlile milijarde, prvi rezultati pa so že tukaj. Pomeni, da so že na cestah. Tudi na slovenskih. Danes vas obveščamo o prihodu novega hibridnega Mondea. Četrta generacija tega avtomobila je namreč doživela prenovo. Kar temeljito, če lahko pripomnimo, saj Mondeo nikakor ne more zlesti na pozicije, ki jih je nekoč že imel. Ponovno tri karoserijske izpeljanke, ob treh znanih opremah; Trend, Titanium in Vignale imamo po novem tudi ST-line.
In sedaj k manjši revoluciji; hibridni pogon se ob zaostajanju električnih tehnologij zdi vedno bolj primerna rešitev, čeprav so tej tehnologiji na višku električnega optimizma prerokovali umiranje na obroke. Pa je ravno obratno! Vse več proizvajalcev se spogleduje s hibridi in tako tudi Ford. Hibridna tehnologija v Mondeu je sodobna. Električni motor proizvede 88 kw v glavnem z rekuperacijo zavorne energije, ki se shranjuje v 1,4 kwh bateriji. Pogonski sklop zaključuje klasičen bencinski motor s 106 kilovati, ki pa deluje v Atkinsovem ciklu. Menjalnik, najbolj zapleteni sklop vsakega hibrida, je pri tem hibridnem pogonu zasnovan precej inovativno, saj je elektromotor sestavni del menjalnika; ob CVT-ju in planetnem gonilu takšna rešitev poenostavi in tudi poceni sam hibridni sklop. Govorimo torej o novi generaciji hibridov- v to smer recimo peljejo tudi nove hibridne Honde.
Peugeot pa nam je (po limuzini) pripeljal še karavanski 508 SW. Ob nekaj milimetrov večji dolžini je razlika samo v zadnjem delu. Za privlačen kupejevsko oblikovan zadek so žrtvovali nekaj litrov v prtljažnem prostoru, imajo pa potniki zadaj nad glavo za štiri centimetre več prostora. V ponudbi je tudi 1,6 litrski bencinski agregat s 132 oziroma 162 kilovati, a velika večina kupcev bo segla po dizlih – ali dvolitrskem s 120 oziroma 130 kilovati moči ali pa po 1,5 litrskem BlueHDi s 96 kilovati,ki ga je edinega moč dobiti v kombinaciji s šeststopenjskim ročnim menjalnikom (drugi imajo osemstopenjsko avtomatiko). Tak je tudi najcenejši v ponudbi – z osnovno opremo Active za 27.100 evrov, kar pomeni, da je za 1200 evrov dražji od petvratne limuzine. Letos načrtujejo prodati 200 modelov 508, nekoliko več bo karavanskih.
Evropska komisija je predstavila študijo bremenitve okolja zaradi letalskega prometa. Ugotovili so, da je cena 33 največjih evropskih letališč 33 milijard evrov, govorimo o stroških zaradi zvočnega onesnaževanja, CO2 emisij in vpliva na podnebne premembe.
Z letenjem pa je povezana tudi novica, do bo londonsko letališče Heatrow stroške parkiranja avtomobilov začelo določati po kriteriju okoljske sprejemljivosti vašega avta. Sicer pa z otoka poročajo o izdatnem povečanju števila zvočnih radarjev, ki bodo zaznavali preglasna vozila, še zlasti tista, ki pri rdeči luči preden speljejo navijajo vrtljaje. Tudi mi bi bili z veseljem za …
Fordovi inženirji so se lotili razvoja še enega zanimivega projekta. Zamisel je navdihnila tehnologija za aktivno odpravljanje hrupa, s katero pri Fordovem športnem terencu Edgeu pomagajo potnikom zagotoviti tišje potovanje. Gre za prototip izolirane notranje pasje ute, ki bi ščitila občutljiva pasja ušesa pred hrupom, ki jim povzroča strah predvsem v teh decembrskih dneh. Ko mikrofoni v notranji pasji hišici zaznajo zvok ognjemeta oziroma kakšnih drugih pirotehničnih sredstev, začne vgrajeni avdio sistem oddajati nasprotne frekvence, ki učinkovito izničijo hrup ali ga vsaj znatno zmanjšajo. Sestavni del dizajna je pluta z visoko gostoto, ki je idealna za zvočno izolacijo. Kaže, da se torej psom le obetajo bolj mirni prazniki…
Zanimivo je vedeti, kdaj, na kakšen način kakšna preventivna pobuda, akcija, bolj deluje. Hitrostne table, prikazovalniki hitrosti imajo nedvomno svoj učinek, po zadnji raziskavi (pri nas je nameščenih 44 tovrstnih hitrostnih opozorilnih tabel) te zmanjšajo število tistih, ki prekoračijo dovoljeno hitrost, za približno pet odstotkov. Merili so tudi učinek sporočil na lokalnih radijskih postajah in na velikih panojih; izkazalo se je, da imajo taka sporočila manjši učinek.
Fordovi inženirji so raziskali, če lahko avtomobilom zdrsne tudi na navadnem listju podobno kot na snežni podlagi. V ta namen so z listjem prekrili njihov poligon v Belgiji in na pomoč poklicali napravo za testiranje trenja, ki s kotaljenjem po podlagi izmeri, kako spolzka je površina. Ugotovili so, da je listje v določenih situacijah res prav tako spolzko kot sneg. Če je na cesti sneg, večina vozi bolj počasi in previdno, ob listju pa pogosto premalo upoštevamo, da je površina lahko podobno spolzka in nevarna. Ekipa inženirjev je potem sodelovala pri razvoju voznega načina »Slippery«, ki je zasnovan za izboljšanje oprijema na spolzkih površinah. Sistem bodo predstavili v novem križancu, ki se imenuje focus active in ga bodo začeli prodajati v prihodnjih tednih.
Zadnjič smo preverjali, kako gre samovozečemu avtobusu na Dunaju, danes pa bomo urejali promet v Ingolstadtu, ki je po načinu prevozov kar precej podoben recimo Ljubljani. Naredili so preizkus, koliko obstoječih avtomobilov bi bilo treba v obstoječem prometu v mestu nadomestiti z avtonomnimi, da bi se prometni tok spremenil oziroma da bi bil občutno bolj tekoč. Ugotovili so, da bi moralo biti teh okoli 40 odstotkov, kar je kar veliko, torej bo preteklo še kar nekaj časa, da bo to možno.
V nekaterih državah v ZDA so legalizirali marihuano – trgovanje z njo je tako postalo zelo donosen posel, omenjajo se milijardni zaslužki. Neka raziskava pa je pred časom pokazala, da se je prav v državah, kjer so uporabo marihuane osvobodili, povečalo število prometnih nesreč, katerim bi lahko botrovalo prav uživanje marihuane. Sporočilo Andreja Brgleza je bilo zadnjič, v dneh, ko smo peli slavo novemu vinskemu letniku, da alkohol sam po sebi ni nič kriv, krivi smo mi sami… Ob opozarjanju, kako alkohol in volan ne gresta skupaj, pa pogosto pozabimo na nevarnosti, ki so povezane z uživanjem določenih zdravil in tudi nekaterih substanc, ki ravno tako vplivajo na manjšo sposobnost vožnje.
Pred dnevi smo zaključili preizkus, ki naj bi pokazal, če smo sposobni po avtocesti voziti s primerno varnostno razdaljo ter brez naglih pojemkov in pospeševanj. Tako naj bi povečali pretočnost vozil oziroma zmanjšali potovalni čas zjutraj v službo in popoldan nazaj. DARS je meritve izvajal na dveh odsekih – Višnja Gora – Ljubljana in Trojane – Ljubljana. Nataša Kovše z DARSa je predstavila primerjalne rezultate meritev. Ugotovitev je, da so se vozniki dobro odzvali predvsem na Dolenjski avtocesti, kjer se je v tednu intenzivnih meritev pretok vozil povečal za kar pet odstotkov, na Štajerski avtocesti pa za dva.
Prejšnji teden smo vas ves čas pozivali, da nam pomagate dokazati, da če vozimo z ustrezno varnostno razdaljo ter ne zaviramo in pospešujemo sunkovito, da na ta način skrajšamo čas potovanja v službo in nazaj. Po odzivih sodeč – klicali ste nas po telefonu in se odzivali na družabnih omrežjih, imamo občutek, da nam je ponekod vsaj občasno uspelo. Z Dolenjskega in Štajerskega konca ste bili hitreje v službi, tudi popoldan iz službe. Uradnih rezultatov meritev sicer še ni, bodo v prihodnjih dneh, čimprej vam jih sporočimo. Tudi Andrej Brglez pa ugotavlja, da je bil odziv očitno kar velik in želeli bi, da tak način vožnje poskušamo obdržati tudi v prihodnje. Če poizkusimo, lahko samo pridobimo.
Jutra so se že toliko ohladila, da lahko razmišljamo o zimski opremi na vozilih. Tako smo se zbrali v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, kjer smo se spomnili na pomen ustrezne priprave voznika in vozila na vožnjo pozimi. Osnova so seveda ustrezne zimske gume, priporočljivo je preveriti tudi nekatere druge vitalne dele avtomobila; po poročilih servisa AMZS morajo še vedno največkrat posredovati zaradi odpovedi akumulatorja. Če je avtomobil torej dobro pripravljen na vožnjo v zimskih razmerah, potem je le še na vozniku, da spremlja pogoje na cesti in prilagaja vožnjo. Posebej opozarjamo, da se vozilom ob samodejnem vklopu dnevnih luči ne prižgejo tudi zadnje, zato je ob slabši vidljivosti treba prižgati zasenčene luči in tako poskrbeti, da bo bolje vidna tudi zadnja stran našega vozila. Tudi meglenke lahko vklopimo, če se slabše vidi, tudi zadnje, da ne bodo prižgane samo na mestnih ulicah ob sicer normalni vidljivosti, kot se to ne prav redko dogaja.
Le s sodelovanjem z ostalimi udeleženci v prometu skrbimo za varnost in pretočnost. Intervencijska pot za reševalna vozila in varnostna razdalja sta le dva izmed ukrepov, ki naj bi se jih vozniki držali. Predstavljamo tudi novi vozili na slovenskem trgu - Hilux in Audi Q8.
Evropski parlament je potrdil cilje EU, da naj bi se povprečne vrednosti izpustov CO2 v EU prodanih avtomobilov do leta 2025 znižale za 20 odstotkov, do leta 2030 pa za 40. EU je najprej sicer predlagala nižje normative, a je okoljski odbor potem dosegel potrditev – nam se zdi, težko dosegljivih ciljev. Meritev izpustov v realnem prometu naj bi se začela izvajati leta 2023. Potrjene cilje seveda pozdravljamo, sprejete zaveze so nedvomno pozitiven znak, da bodo avtomobili vedno čistejši, a se hkrati bojimo, da so zastavljeni cilji predvsem odločitev politike in jih bo v zastavljenih časovnih rokih nemogoče doseči.
Najprej smo se vozniki navadili na pripenjanje z varnostnim pasom – tritočkovnega so patentirali leta 1955, Švedski Saab ga je ponudil kot del serijske opreme leta 1958, potem pa je trajalo še kar mnogo let, da so ga zakonsko predpisali. Potem smo zavarovali še sovoznika, zdaj se trudimo s pripenjanjem na zadnjih sedežih, trudimo se varno prevažati tudi otroke. V zadnjem času pa je vedno več tistih, ki v avtomobilih prevažajo pse ali druge živali. V Sloveniji je približno 270 tisoč psov in torej ni čudno, da posvečamo več pozornosti varni namestitvi in prevozu živali. Da so psi pravilno nameščeni v avtomobilu, je pomembno tudi v primeru prometne nesreče.
V teh krajih se vozimo po desni strani cestišča, volan imamo na levi. Ni bilo vedno tako, marsikje še danes ni. Vse ima svoj vzrok, svoje razloge, svojo zgodovino
Ko se nehajo tiste poletne počitniške gneče na cestah, se začno one druge, vsakdanje, recimo bolj mestne. Ker je megamest vedno več in jih še bo vedno več, je jasno, da se bo moralo nekaj zgoditi, sicer se bomo zadušili vsak v svoji pločevini. Nekateri so že začeli drugače razmišljati o avtomobilih, o mobilnosti na sploh. V preteklosti je razvoj narekoval razmišljanje, da mora imeti vsak svoj avtomobil, da se lahko kadarkoli zapelje kamorkoli. Otroci že dandanes začudeno gledajo recimo vinilke ali kasete, čez 20, 30, 50 let si bodo zanamci hodili ogledovat v muzeje naše avtomobile in bodo težko razumeli, da smo nekdaj imeli vsak svojega.
V zadnjih letih smo se že kar navadili, da proizvajalec avtomobilov vpokliče določeno število vozil zaradi napake in možnih negativnih posledic na servis. Tovrstni vpoklici se ne slišijo prav simpatično; če ljudje za določenega proizvajalca slišijo večkrat, je pogosto mogoče slišati, češ, z avtomobili te znamke je pa vedno kaj narobe. Res, težko je biti vesel in zadovoljen, če vpokličejo tvoj avtomobil na servis, a vseeno bolje, da napako preventivno odstranijo kot da nam jo prikrijejo in se potem zgodi kaj neprijetnega.
Med množico vseh drugih opravil, ki lahko motijo voznika med vožnjo, je tudi kajenje – razvada, ki se ji mnogi težko odrečejo tudi v avtomobilu. Opravilo zahteva kar nekaj gibov in telovadbe, tudi voznikove pozornosti, tako je kajenje za volanom lahko resen motilec med vožnjo. Potem pa je tu vsaj še ena posledica, ki bi morala motiti – slovenske lastnike avtomobilov prav gotovo; »prekajeni« avtomobili so manj vredni, ko jih prodajamo.
V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem so pripravili novinarsko konferenco, na kateri so nas spet spomnili, kako poskrbeti za varnost naših otrok na poti v šolo. Boštjan Smolej iz Sektorja prometne policije pri Generalni policijski upravi je poudaril, da imamo ob vseh drugih inštitucijah veliko vlogo pri povečevanju varnosti otrok na poti v šolo starši – po eni strani kot vzgojitelji in učitelji, po drugi pa tudi kot udeleženci v prometu. Velikokrat žal tudi pozabimo, da smo starši otrokom vzgled – tak ali drugačen.
Že pred časom je AMZS na svojem poligonu na Vranskem pripravila prometno -varnostni dan, na katerem so na zabaven način otrokom skušali prikazati, kako ravnati, da bodo v prometu čim bolj varni. Med drugim so s pomočjo hidravlične plošče simulirali obnašanje avtobusa na spolzki površini in ob tem na pasti in nevarnosti, ki prežijo na potnike v takih primerih, če ne uporabljajo varnostnega pasu. Andrej Brglez z ekipo je že kar izkušen pri preverjanju, kako se otroci vozijo, jih vozijo, jih vozimo v šolo. Še vedno je veliko prevoznikov, ki so premalo dosledni pri skrbi za varnost otrok. Tudi starši lahko naredimo več.
Od aprila 2019 se bodo stanovalci dunajske soseske Seestadt Aspern lahko vozili s samovozečim avtomobilom. Dva mini električna avtobusa brez voznika so tri mesece testirali na posebnem poligonu. Koordinator projekta Johannes Liebermann pove, da je ena glavnih ovir, ki jih zaznava avtonomni avtobus, dež, ki ga avtobus zaznava podobno kot recimo betonski zid. Pojavljajo se tudi še druge anomalije, tako mora operater ves čas nadzorovati vožnjo, da lahko posreduje, če gre kaj narobe. Liebermann predvideva, da so od javnega avtonomnega avtobusnega prevoza oddaljeni vsaj pet let.
Dandanes so motoristične čelade veliko bolj zračne, prav tako tudi zaščitne obleke, a ko je vročina tista prava, potem je jasno, da je tudi motoristom vroče.
V zadnjih oddajah smo opisali in priporočili že kar nekaj sistemov – pomočnikov, ki voznikom omogočajo večjo varnost zanje in tudi za druge. Danes omenjamo še tako imenovani »lane assist«, sistem, ki skrbi da ostanemo na voznem pasu – če vozilo zapelje do mejne črte, nas sistem na to opozori oziroma samodejno obrne volan, da ostanemo znotraj voznega pasu. Veliko avtomobilov pa ponuja še enega asistenta, ki niti ni tako pomemben kar zadeva samo varnost, je pa mnogim v veliko olajšanje. To je sistem za samodejno parkiranje. Večina je takih, da ocenijo, če je parkirno mesto dovolj veliko, potem pa samodejno sučejo volan, da vozilo pristane v začrtanem prostoru. Voznik pomaga z dodajanjem plina oziroma zaviranjem. Obstajajo pa tudi že sistemi, ki opravijo čisto vse sami.
Neveljaven email naslov