Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kar zadeva prometni živžav na cestah, ulicah, pločnikih in tudi površinah za pešce, je v teh dneh na vrhuncu. Tudi prevoznih sredstev je vedno več, tudi vedno več različnih. Kako naj se udeleženci znajdemo v tem? Naši možgani težko ves čas sprejemajo in spremljajo vse, kar se pomembnega dogaja okrog nas. Rešitev, ali pa vsaj del rešitve lahko pomenijo nove tehnologije, ki omogočajo prenašanje informacij med uporabniki, ki lahko napovedo "prihodnost" v prometu. A zato bi morali biti uporabniki pripravljeni posredovati podatke o tem, kje so, kam potujejo, kako hitro. Tako bi lahko naše vozilo sprejelo informacijo, da se bomo čez nekaj sekund recimo srečali z vozilom na nujni poti in bomo obveščeni o tem, še preden zagledamo modre luči ali zaslišimo zvočna opozorila, torej bomo pozorni.
Nove tehnologije za prenašanje informacij med uporabniki, ki lahko napovedo "prihodnost" v prometu
Kar zadeva prometni živžav na cestah, ulicah, pločnikih in tudi površinah za pešce, je v teh dneh na vrhuncu. Tudi prevoznih sredstev je vedno več, tudi vedno več različnih. Kako naj se udeleženci znajdemo v tem? Naši možgani težko ves čas sprejemajo in spremljajo vse, kar se pomembnega dogaja okrog nas. Rešitev, ali pa vsaj del rešitve lahko pomenijo nove tehnologije, ki omogočajo prenašanje informacij med uporabniki, ki lahko napovedo “prihodnost” v prometu. A zato bi morali biti uporabniki pripravljeni posredovati podatke o tem, kje so, kam potujejo, kako hitro. Tako bi lahko naše vozilo sprejelo informacijo, da se bomo čez nekaj sekund recimo srečali z vozilom na nujni poti in bomo obveščeni o tem, še preden zagledamo modre luči ali zaslišimo zvočna opozorila, torej bomo pozorni.
“Volkswagen bo poslej mlajši!” Nekako tako so vzneseno napovedovali vrhovi Volkswagna med predstavitvijo T-Roca. Težko je verjeti, da je od takrat minilo komaj kakšno leto in še kakšen mesec, kajti T -Roc počasi zavzema fokus ne le proizvajalca, temveč tudi publike, vedno lačne novosti. Tako je danes čas, da se še enkrat mirno ozremo na T-Roca. Z dveh strani, kajti oprema in agregati še kako določajo namembnost, predvsem pa ceno tega avtomobila.
Na samem vrhu dizelske ponudbe stoji 2,0 litrski agregat. Pogumna poteza, bi lahko rekli, in če malo zamižimo na ekološko oko, pa tudi ob novih spoznanjih glede čistosti dizelske tehnologije, velikega dizla pozdravljamo nazaj … Dvo litrski dizel je še vedno eden najhvaležnejših agregatov v avtomobilskem poslu. S 110 kilovati moči, da o navoru sploh ne izgubljamo besed, se predvsem odlično ujame z obveznim DSG-jem. Obveznim za visoke ravni opreme seveda. Agregat zna biti hladen nekoliko robat in glasnejši od bencinskih bratrancev in je seveda nato tudi med vožnjo, a vse te malenkosti izzvenijo ob prijaznem razmerju med porabljenim gorivom in voznim udobjem. Ob vrhunski opremi se T-roc težko izdaja za nekakšnega aktivnega križanca, saj se že kar spogleduje s premijskim razredom.
Na srečo pa je na drugem koncu palice najti tudi revnejšega bratranca iz dežele, ki pa je na koncu (vsaj kar zadeva ceno), vse prej kot reven. 1,6 TDI Sport je oznaka za T-Roc, ki ga poganja – tudi povsem dovolj zmogljiv 85 kilovatni dizel, prestavljali pa smo v tem primeru ročno. Avtomobil je s 25 tisočaki recimo nekoliko dražji kot bencinske različice, predvsem zaradi paketa opreme Sport, ki prinese v glavnem vso opremo in uporabne varnostne asistence. A morda malce kisel obraz se z vsakim prevoženim kilometrom bolj jasni in nasmešek je vedno širši. Če smo že pri dvolitrskem agregatu namigovali na prijazno porabo, je ta še bolj izrazita pri manjšem – tudi povprečje blizu petih litrov je povsem realno.
Skratka, za tiste, ki ste radi nekaj centimetrov višje in vam ni treba razmišljati o družinskih prevozih, ki pomenijo tudi obilico prtljage, pa seveda zmorete oziroma ste pripravljeni plačati malo več za avtomobil z rahlim pridihom ekskluzivnosti, je T-Roc prav gotovo lahko primerna izbira.
V tesne čevlje alternativnih pogonov skače tudi Ford. Kot v rezervoarje fosilna goriva se bodo odslej v razvoj Fordovih električnih vozil zlile milijarde, prvi rezultati pa so že tukaj. Pomeni, da so že na cestah. Tudi na slovenskih. Danes vas obveščamo o prihodu novega hibridnega Mondea. Četrta generacija tega avtomobila je namreč doživela prenovo. Kar temeljito, če lahko pripomnimo, saj Mondeo nikakor ne more zlesti na pozicije, ki jih je nekoč že imel. Ponovno tri karoserijske izpeljanke, ob treh znanih opremah; Trend, Titanium in Vignale imamo po novem tudi ST-line.
In sedaj k manjši revoluciji; hibridni pogon se ob zaostajanju električnih tehnologij zdi vedno bolj primerna rešitev, čeprav so tej tehnologiji na višku električnega optimizma prerokovali umiranje na obroke. Pa je ravno obratno! Vse več proizvajalcev se spogleduje s hibridi in tako tudi Ford. Hibridna tehnologija v Mondeu je sodobna. Električni motor proizvede 88 kw v glavnem z rekuperacijo zavorne energije, ki se shranjuje v 1,4 kwh bateriji. Pogonski sklop zaključuje klasičen bencinski motor s 106 kilovati, ki pa deluje v Atkinsovem ciklu. Menjalnik, najbolj zapleteni sklop vsakega hibrida, je pri tem hibridnem pogonu zasnovan precej inovativno, saj je elektromotor sestavni del menjalnika; ob CVT-ju in planetnem gonilu takšna rešitev poenostavi in tudi poceni sam hibridni sklop. Govorimo torej o novi generaciji hibridov- v to smer recimo peljejo tudi nove hibridne Honde.
Peugeot pa nam je (po limuzini) pripeljal še karavanski 508 SW. Ob nekaj milimetrov večji dolžini je razlika samo v zadnjem delu. Za privlačen kupejevsko oblikovan zadek so žrtvovali nekaj litrov v prtljažnem prostoru, imajo pa potniki zadaj nad glavo za štiri centimetre več prostora. V ponudbi je tudi 1,6 litrski bencinski agregat s 132 oziroma 162 kilovati, a velika večina kupcev bo segla po dizlih – ali dvolitrskem s 120 oziroma 130 kilovati moči ali pa po 1,5 litrskem BlueHDi s 96 kilovati,ki ga je edinega moč dobiti v kombinaciji s šeststopenjskim ročnim menjalnikom (drugi imajo osemstopenjsko avtomatiko). Tak je tudi najcenejši v ponudbi – z osnovno opremo Active za 27.100 evrov, kar pomeni, da je za 1200 evrov dražji od petvratne limuzine. Letos načrtujejo prodati 200 modelov 508, nekoliko več bo karavanskih.
Evropska komisija je predstavila študijo bremenitve okolja zaradi letalskega prometa. Ugotovili so, da je cena 33 največjih evropskih letališč 33 milijard evrov, govorimo o stroških zaradi zvočnega onesnaževanja, CO2 emisij in vpliva na podnebne premembe.
Z letenjem pa je povezana tudi novica, do bo londonsko letališče Heatrow stroške parkiranja avtomobilov začelo določati po kriteriju okoljske sprejemljivosti vašega avta. Sicer pa z otoka poročajo o izdatnem povečanju števila zvočnih radarjev, ki bodo zaznavali preglasna vozila, še zlasti tista, ki pri rdeči luči preden speljejo navijajo vrtljaje. Tudi mi bi bili z veseljem za …
866 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Kar zadeva prometni živžav na cestah, ulicah, pločnikih in tudi površinah za pešce, je v teh dneh na vrhuncu. Tudi prevoznih sredstev je vedno več, tudi vedno več različnih. Kako naj se udeleženci znajdemo v tem? Naši možgani težko ves čas sprejemajo in spremljajo vse, kar se pomembnega dogaja okrog nas. Rešitev, ali pa vsaj del rešitve lahko pomenijo nove tehnologije, ki omogočajo prenašanje informacij med uporabniki, ki lahko napovedo "prihodnost" v prometu. A zato bi morali biti uporabniki pripravljeni posredovati podatke o tem, kje so, kam potujejo, kako hitro. Tako bi lahko naše vozilo sprejelo informacijo, da se bomo čez nekaj sekund recimo srečali z vozilom na nujni poti in bomo obveščeni o tem, še preden zagledamo modre luči ali zaslišimo zvočna opozorila, torej bomo pozorni.
Nove tehnologije za prenašanje informacij med uporabniki, ki lahko napovedo "prihodnost" v prometu
Kar zadeva prometni živžav na cestah, ulicah, pločnikih in tudi površinah za pešce, je v teh dneh na vrhuncu. Tudi prevoznih sredstev je vedno več, tudi vedno več različnih. Kako naj se udeleženci znajdemo v tem? Naši možgani težko ves čas sprejemajo in spremljajo vse, kar se pomembnega dogaja okrog nas. Rešitev, ali pa vsaj del rešitve lahko pomenijo nove tehnologije, ki omogočajo prenašanje informacij med uporabniki, ki lahko napovedo “prihodnost” v prometu. A zato bi morali biti uporabniki pripravljeni posredovati podatke o tem, kje so, kam potujejo, kako hitro. Tako bi lahko naše vozilo sprejelo informacijo, da se bomo čez nekaj sekund recimo srečali z vozilom na nujni poti in bomo obveščeni o tem, še preden zagledamo modre luči ali zaslišimo zvočna opozorila, torej bomo pozorni.
“Volkswagen bo poslej mlajši!” Nekako tako so vzneseno napovedovali vrhovi Volkswagna med predstavitvijo T-Roca. Težko je verjeti, da je od takrat minilo komaj kakšno leto in še kakšen mesec, kajti T -Roc počasi zavzema fokus ne le proizvajalca, temveč tudi publike, vedno lačne novosti. Tako je danes čas, da se še enkrat mirno ozremo na T-Roca. Z dveh strani, kajti oprema in agregati še kako določajo namembnost, predvsem pa ceno tega avtomobila.
Na samem vrhu dizelske ponudbe stoji 2,0 litrski agregat. Pogumna poteza, bi lahko rekli, in če malo zamižimo na ekološko oko, pa tudi ob novih spoznanjih glede čistosti dizelske tehnologije, velikega dizla pozdravljamo nazaj … Dvo litrski dizel je še vedno eden najhvaležnejših agregatov v avtomobilskem poslu. S 110 kilovati moči, da o navoru sploh ne izgubljamo besed, se predvsem odlično ujame z obveznim DSG-jem. Obveznim za visoke ravni opreme seveda. Agregat zna biti hladen nekoliko robat in glasnejši od bencinskih bratrancev in je seveda nato tudi med vožnjo, a vse te malenkosti izzvenijo ob prijaznem razmerju med porabljenim gorivom in voznim udobjem. Ob vrhunski opremi se T-roc težko izdaja za nekakšnega aktivnega križanca, saj se že kar spogleduje s premijskim razredom.
Na srečo pa je na drugem koncu palice najti tudi revnejšega bratranca iz dežele, ki pa je na koncu (vsaj kar zadeva ceno), vse prej kot reven. 1,6 TDI Sport je oznaka za T-Roc, ki ga poganja – tudi povsem dovolj zmogljiv 85 kilovatni dizel, prestavljali pa smo v tem primeru ročno. Avtomobil je s 25 tisočaki recimo nekoliko dražji kot bencinske različice, predvsem zaradi paketa opreme Sport, ki prinese v glavnem vso opremo in uporabne varnostne asistence. A morda malce kisel obraz se z vsakim prevoženim kilometrom bolj jasni in nasmešek je vedno širši. Če smo že pri dvolitrskem agregatu namigovali na prijazno porabo, je ta še bolj izrazita pri manjšem – tudi povprečje blizu petih litrov je povsem realno.
Skratka, za tiste, ki ste radi nekaj centimetrov višje in vam ni treba razmišljati o družinskih prevozih, ki pomenijo tudi obilico prtljage, pa seveda zmorete oziroma ste pripravljeni plačati malo več za avtomobil z rahlim pridihom ekskluzivnosti, je T-Roc prav gotovo lahko primerna izbira.
V tesne čevlje alternativnih pogonov skače tudi Ford. Kot v rezervoarje fosilna goriva se bodo odslej v razvoj Fordovih električnih vozil zlile milijarde, prvi rezultati pa so že tukaj. Pomeni, da so že na cestah. Tudi na slovenskih. Danes vas obveščamo o prihodu novega hibridnega Mondea. Četrta generacija tega avtomobila je namreč doživela prenovo. Kar temeljito, če lahko pripomnimo, saj Mondeo nikakor ne more zlesti na pozicije, ki jih je nekoč že imel. Ponovno tri karoserijske izpeljanke, ob treh znanih opremah; Trend, Titanium in Vignale imamo po novem tudi ST-line.
In sedaj k manjši revoluciji; hibridni pogon se ob zaostajanju električnih tehnologij zdi vedno bolj primerna rešitev, čeprav so tej tehnologiji na višku električnega optimizma prerokovali umiranje na obroke. Pa je ravno obratno! Vse več proizvajalcev se spogleduje s hibridi in tako tudi Ford. Hibridna tehnologija v Mondeu je sodobna. Električni motor proizvede 88 kw v glavnem z rekuperacijo zavorne energije, ki se shranjuje v 1,4 kwh bateriji. Pogonski sklop zaključuje klasičen bencinski motor s 106 kilovati, ki pa deluje v Atkinsovem ciklu. Menjalnik, najbolj zapleteni sklop vsakega hibrida, je pri tem hibridnem pogonu zasnovan precej inovativno, saj je elektromotor sestavni del menjalnika; ob CVT-ju in planetnem gonilu takšna rešitev poenostavi in tudi poceni sam hibridni sklop. Govorimo torej o novi generaciji hibridov- v to smer recimo peljejo tudi nove hibridne Honde.
Peugeot pa nam je (po limuzini) pripeljal še karavanski 508 SW. Ob nekaj milimetrov večji dolžini je razlika samo v zadnjem delu. Za privlačen kupejevsko oblikovan zadek so žrtvovali nekaj litrov v prtljažnem prostoru, imajo pa potniki zadaj nad glavo za štiri centimetre več prostora. V ponudbi je tudi 1,6 litrski bencinski agregat s 132 oziroma 162 kilovati, a velika večina kupcev bo segla po dizlih – ali dvolitrskem s 120 oziroma 130 kilovati moči ali pa po 1,5 litrskem BlueHDi s 96 kilovati,ki ga je edinega moč dobiti v kombinaciji s šeststopenjskim ročnim menjalnikom (drugi imajo osemstopenjsko avtomatiko). Tak je tudi najcenejši v ponudbi – z osnovno opremo Active za 27.100 evrov, kar pomeni, da je za 1200 evrov dražji od petvratne limuzine. Letos načrtujejo prodati 200 modelov 508, nekoliko več bo karavanskih.
Evropska komisija je predstavila študijo bremenitve okolja zaradi letalskega prometa. Ugotovili so, da je cena 33 največjih evropskih letališč 33 milijard evrov, govorimo o stroških zaradi zvočnega onesnaževanja, CO2 emisij in vpliva na podnebne premembe.
Z letenjem pa je povezana tudi novica, do bo londonsko letališče Heatrow stroške parkiranja avtomobilov začelo določati po kriteriju okoljske sprejemljivosti vašega avta. Sicer pa z otoka poročajo o izdatnem povečanju števila zvočnih radarjev, ki bodo zaznavali preglasna vozila, še zlasti tista, ki pri rdeči luči preden speljejo navijajo vrtljaje. Tudi mi bi bili z veseljem za …
Za prihodnji teden je pri nas napovedan 7. simpozij E-mobility in 2. konferenca lokalne e-mobilnosti. Kot razlaga organizator Primož Lemež bo vsa stvar tokrat morala potekati preko internetnih povezav, kar je po eni strani tudi prednost, saj bo tako lahko sodelovalo nekaj strokovnjakov, ki sicer ne bi mogli priti na simpozij. Sicer gre pri nas na elektriko bolj počasi, a gre, trdi Lemež. Vozili smo električnega križanca tradicionalne angleške znamke MG, ki je že nekaj časa v kitajskih rokah. Pričakali pa smo tudi uradno predstavitev naslednjega električnega modela iz Volkswagna, to je ID.3. VW načrtuje do leta 2024 vložiti v razvoj električne mobilnosti 33 milijard evrov.
Če bi sklepali po medijski prisotnosti v zadnjem času, potem je zagotovo elektrika med pogonskimi gorivi v tem času najbolj aktualna in vroča. Andrej Brglez pa poudarja, da potekajo resna testiranja letal, ladij, tovornjakov in avtobusov na vodik. Če vodik kot pogonsko sredstvo prodre med te velike porabnike, potem bo zagotovo morala slediti tudi avtomobilska industrija. Fordov ranger wildtrack je atraktiven in zmogljiv poltovornjak, ki mu ob terenskih sposobnostih ne manjka tudi urbanih ambicij. Zabeležimo še prihod prenovljenega najbolj prodajanega Citroenovega modela C3.
Andrej Brglez se sprašuje, koliko ljudi bi še sedelo po lokalih ob cestah, če bi se zavedali, kaj jim prinašajo izpušne cevi mimovozečih avtomobilov.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Ustvarjalci TV oddaje Avtomobilnost so pred dnevi povabili voznike električnih skirojev na poligon, kjer so se preizkušali v obvladovanju vožnje in reševali tudi nekatere situacije, ki se pojavljajo v vsakdanjem prometu in so lahko izjemno nevarne, recimo zaviranje v sili in izogibanje oviri s skirojem sta lahko kar zahtevna manevra. Udeleženci so delili svoje izkušnje, ki jih doživljajo v stiku z drugimi udeleženci in opozarjali na nedorečenost, kar zadeva status skirojev v prometu. Vesna Marinko iz Agencije za varnost prometa je poudarila, da je status skiroja najbolje zakonsko urejen v Nemčiji, pri nas je še veliko vprašanj, na katere nimamo odgovorov, zakon pa je v nastajanju. Andrej Brglez pa je poudaril, da so električni skiroji šele prvi znanilci sprememb v mobilnosti, ki nas v prihodnosti čakajo v mestih. Zaenkrat pa pri nas še vedno velja, da jaz pazim na vse okrog sebe in upam, da tudi vsi ostali pazijo name in potem lahko to prometno vozlišče različnih udeležencev in hitrosti kolikor toliko varno funkcionira.
Tokrat se bomo posvetili vonjavam v avtomobilski kabini. Te so seveda še kako pomembne za dobro počutje. Mnogi bi verjetno pritrdili, da imajo najraje "vonj po novem", čeprav bi ga natančneje pravzaprav težko definirali. Zanimivo je, da so Kitajci tisti, ki vonjav v avtomobilu ne marajo, radi imajo nevtralen vonj. Ustvarjanje različnih vonjev v avtomobilu je sicer prava znanost, tisti, ki so specializirani za ustvarjanje in ločevanje vonjev, so sposobni zaznavati tudi do 8000 različnih vonjav.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Pri Evropski zvezi avtomobilskih proizvajalcev so razkrili, da je bilo na cestah EU ob koncu leta 2018 več kot 267 milijonov vozil, največ v Nemčiji, nekaj več kot 47 milijonov. Takrat je bil povprečen avto star 10,8 leta. Najstarejše avte vozijo v Litvi, Estoniji in Romuniji, starejše od Slovencev vozijo tudi Španci, Portugalci, Italijani, Grki, Hrvati. Daleč najmlajše avte vozijo v Luksemburgu, pa v Veliki Britaniji in Avstriji. Pri nas imamo sicer občutek, da je naš vozni park precej star, a je bila leta 2018 povprečna starost avtomobila v Sloveniji 10,1 leta, torej je bil celo nekaj mlajši od povprečja. Kar zadeva povprečje vozil na tisoč prebivalcev, pa je Slovenija s številko 652 celo na sedmem mestu v EU – evropsko povprečje je 610 motornih vozil. Številke so morda na nek način kar malo presenetljive, ampak Andrej Brglez ugotavlja, da obstajajo vzroki za to. Pogledati je treba nekaj deset let nazaj.
Digitalna tehnologija je v avtomobile prinesla uravnavanje funkcij na dotik. Lahko rečemo, da se je s tem začela nova doba, ponujajo se nove rešitve, nešteto funkcij, praktično vse, lahko upravljamo na zaslonu na dotik. K razmisleku o tem, kaj lahko prinesejo posledice upravljanja na zaslonih na dotik, je Andreja Brgleza navedla nedavna nesreča avtomobila Tesla Model 3 v Nemčiji oziroma razsodba tamkajšnjega sodišča po tem. Pogledamo tudi v vasico, kjer se vsi vozijo na elektriko, potem sedemo na – kot pravi Marko Radmilovič, 850 kubično kobilico in nato še v robustnega terenca, ki vas za 20 tisočakov brez sramu in težav zapelje tudi po avtocesti. Opozorimo tudi, da stlačiti pohištvo v avtomobil pogosto ni enostavno, prevoz pa je lahko tudi nevaren.
Pravzaprav je vseeno, v kakšnem avtomobilu prevažamo psa – no, prav je že, da ima dovolj prostora oziroma se počuti kolikor toliko v redu. Tokrat spomnimo na dejstvo, da se ljudje drugače obnašajo za volanom, se bolje počutijo, so bolj previdni, če prevažajo v avtomobilu psa. Da psi, dobro, pomirjujoče, vplivajo na voznike, so pokazale raziskave. V tem je prav gotovo nekaj resnice, pritrjuje tudi Andrej Brglez. Zapeljemo se s Suzukijem SX4 s-cross, ki je opremljen z mehkim hibridom.
Dizel, bencin, zadnje čase še elektrika – to so osnovne pogonske možnosti, ki jih poznamo in so nam razumljive. Tudi za hibride ste vsi seveda slišali, mnogi nekatere tudi poznate, najbolj zagotovo toyotine, ki so na tržišču že več kot 20 let. Spomniti pa moramo, da je zdaj je precej proizvajalcev, ki ponujajo hibridna vozila in da so med njimi tudi kar precejšnje razlike. Ker je tudi oznak kar nekaj, se prav lahko med vsemi temi kraticami tudi z lahkoto zmedemo. Andrej Brglez razloži, da v osnovi poznamo tri hibridna vozila: hibridno električno vozilo, priključno hibridno električno vozilo in mehko električno hibridno vozilo. Posvetimo se tudi novemu vozilu, ki je za mnoge Slovence še vedno avtomobil številka ena, za mnoge že več kot 40 let. Golf morda za koga v zadnji osmi generaciji celo ne bo najboljši, je pa zagotovo s svojo digitaliziranostjo avtomobil prihodnosti, da ne rečemo avtomobil iz prihodnosti.
Doktorica Darja Topolšek s Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru je skupaj s študenti izpeljala raziskovalni projekt z naslovom Prometno varnostni vidik asistenčnih sistemov v osebnih avtomobilih. Ugotovljeno je bilo, da kupci premalo poznajo asistenčne sisteme. Kar zadeva prodajalce v avtomobilskih salonih, jih večina trdi, da sisteme dobro poznajo, v resnici pa njihovo znanje ni tako zelo široko in jih potencialnim kupcem premalo natančno predstavljajo. Pogosto so mnogi varnostni sistemi skupaj v paketu z še drugimi dodatki, ki jih sicer kupec ne bi izbral. Ugotovljeno je bilo tudi, da večina kupcev asistenčnim sistemom še ne zaupa. Andrej Brglez poudarja, da se mnogi kupci potem, ko določen sistem spoznajo in ga preizkusijo (recimo radarski tempomat) navdušijo nad njim in se jim zdi nujno, da ga imajo. Vozil nas je Nissanov novi mali posebnež juke, ki je večji in udobnejši od predhodnika.
Asistenčni sistemi v osebnih avtomobilih – na to temo smo na Valu 202 že marsikaj povedali. Logično je, da se zdaj večina sistemov, ki pomagajo pri vožnji, jo naredijo bolj varno, včasih tudi bolj zabavno, seli tudi v motocikle. A vozilo na dveh kolesih je vseeno drugačno, tako se vsega ne da enostavno preseliti iz avtomobilov v motocikle, na primer zaviranja v sili, ki je v avtomobilih zelo uporabno in učinkovito. Eden takih modernih športno potovalnih motociklov je prav gotovo tudi BMW z oznako R 1250 RS. Tega je preizkušal Marko Radmilovič. Več o asistenčnih sistemih pa pove Andrej Brglez.
Argumenti, ki so fordovo kugo v zadnjem desetletju naredili tako popularno, so prostornost, prilagodljivost in velika izbira tako različic opreme, kot izbire agregatov in menjalnikov. Pri novem Audiju A3 ob odpiranju vrat sistem izstopajočega opozori na nevarnost od zadaj – radar zaznava premikanje 70 metrov daleč. Pri Toyoti so predstavili proace city. Gre za vozilo, ki ga že poznamo iz skupine PSA, torej berlingo oziroma rifter, pa tudi Opel combo life sodi v to skupino ožjih sorodnikov. Na voljo sta dve dolžini, v tovorni različici je 3,3 oziroma 4,3 kubičnega metra prostora, tako lahko tovorna različica sprejme dve evropaleti. V potniški različici je pri obeh dolžinah možno izbrati 5 ali 7 sedežev.
Kako natančni smo lahko pri napovedovanju mobilnosti v prihodnosti? Vemo da bo tudi jutri pomembna. Celo ključna. Na kaj najprej pomislimo, ko rečemo, da bo popolnoma drugačna. Da bo elektrificirana. Pa povezana, deljena in avtonomna. Pa je to res vse kar lahko vemo o prihodni mobilnosti. Janez Martinčič in Andrej Brglez povesta, da vemo še veliko več, a da bo treba novo prihodnost najprej tudi živeti v posebnem mestu - laboratoriju, ki ga na Japonskem gradi Toyota in v katerem se bodo ljudje naučili živeti z roboti. Ne samo avtomobilskimi, ampak tudi s številnimi drugimi.
Med vsemi dobrotami, ki jih prinaša nova octavia, posebej omenimo, da je to prva Škoda s prikazovalnikom »head-up«, z elektronskim načinom pretikanja samodejnega menjalnika, prvič tudi s tripodročno klimatsko napravo, ponuja pa tudi matrične žaromete LED. Beležimo tudi prihod novega Suzukijevega ignisa. Zapeljal pa nas je Volkswagen tiguan "Allspace", ki je imeniten in prostoren prevoznik.
Mnogi od nas še niso pripravljeni, da bi izpustili volan svojega vozila iz rok in prepustili upravljanje robotu. A avtonomna vožnja se napoveduje, prihaja. Andrej Brglez poudarja, da sta poti v avtonomno vožnjo dve: prva, tehnološka, bo hitra, tista druga, ki se ima zgoditi v naših glavah, pa bo bolj počasna. Vozili smo Nissan X-trail z dizlom in bencinarjem. Volkswagen predstavlja novi arteon, tudi v različici Shooting Brake, Opel napoveduje prihod nove mokke.
Danes spet na kolo, pravzaprav ga bomo tokrat najprej pritrdili na nosilec na našem avtomobilu. Pri tem opravilu moramo biti kar natančni, saj ima vožnja s kolesom na strehi ali pač na nosilcu zadaj svoje zakonitosti. Pred vožnjo moramo preveriti tlak v pnevmatikah – dodatna obtežitev pač zahteva prilagoditev. Vožnja s kolesi na strehi ali na nosilcu zadaj pa nato zahteva tudi dodatno pozornost, saj se obnašanje vozila v določenih situacijah lahko kar občutno spremeni. O povpraševanju in primerni izbiri nosilcev za kolesa bo spregovoril Luka Bobnar iz Thule Store iz Ljubljane, naj moramo biti še posebej pozorni ob prevažanju koles na avtomobilu pa bo opozoril Andrej Brglez.
O prometu nikakor ne moremo razmišljati kot o nekakšni samostojni stvari, ki ne vpliva na druga področja družbenega življenja. Med karanteno smo lahko videli, kako hitro smo v mestih zadihali čistejši zrak, ker je bilo avtomobilov na cesti znatno manj. Podobno promet vpliva tudi na druga področja družbenega življenja. O tem, kako vpliva in kakšna prihodnost premikanja nas čaka, se je Jan Grilc pogovoril z Andrejem Brglezom, opazovalcem mobilnosti in strokovnim sodelavcem Vala 202 za področje prometa.
Korona virus je, kar zadeva avtomobilski trg, še najmanj škode povzročil na področju električnih vozil, kar je po svoje logično, saj povpraševanje za zdaj še krepko presega ponudbo. Ponekod se je v tem času povpraševanje po električnih vozilih celo občutno povečalo, recimo v Nemčiji. Pri nas trg električnih vozil trenutno obsega približno 2.000 vozil in raste iz leta v leto. Primož Lemež, ki že vrsto let pozorno spremlja razvoj trga električnih vozil, ugotavlja, da je pri nas infrastruktura več kot zadostna, nered pa vlada pri polnjenju baterij.
Neveljaven email naslov