Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kar zadeva prometni živžav na cestah, ulicah, pločnikih in tudi površinah za pešce, je v teh dneh na vrhuncu. Tudi prevoznih sredstev je vedno več, tudi vedno več različnih. Kako naj se udeleženci znajdemo v tem? Naši možgani težko ves čas sprejemajo in spremljajo vse, kar se pomembnega dogaja okrog nas. Rešitev, ali pa vsaj del rešitve lahko pomenijo nove tehnologije, ki omogočajo prenašanje informacij med uporabniki, ki lahko napovedo "prihodnost" v prometu. A zato bi morali biti uporabniki pripravljeni posredovati podatke o tem, kje so, kam potujejo, kako hitro. Tako bi lahko naše vozilo sprejelo informacijo, da se bomo čez nekaj sekund recimo srečali z vozilom na nujni poti in bomo obveščeni o tem, še preden zagledamo modre luči ali zaslišimo zvočna opozorila, torej bomo pozorni.
Nove tehnologije za prenašanje informacij med uporabniki, ki lahko napovedo "prihodnost" v prometu
Kar zadeva prometni živžav na cestah, ulicah, pločnikih in tudi površinah za pešce, je v teh dneh na vrhuncu. Tudi prevoznih sredstev je vedno več, tudi vedno več različnih. Kako naj se udeleženci znajdemo v tem? Naši možgani težko ves čas sprejemajo in spremljajo vse, kar se pomembnega dogaja okrog nas. Rešitev, ali pa vsaj del rešitve lahko pomenijo nove tehnologije, ki omogočajo prenašanje informacij med uporabniki, ki lahko napovedo “prihodnost” v prometu. A zato bi morali biti uporabniki pripravljeni posredovati podatke o tem, kje so, kam potujejo, kako hitro. Tako bi lahko naše vozilo sprejelo informacijo, da se bomo čez nekaj sekund recimo srečali z vozilom na nujni poti in bomo obveščeni o tem, še preden zagledamo modre luči ali zaslišimo zvočna opozorila, torej bomo pozorni.
“Volkswagen bo poslej mlajši!” Nekako tako so vzneseno napovedovali vrhovi Volkswagna med predstavitvijo T-Roca. Težko je verjeti, da je od takrat minilo komaj kakšno leto in še kakšen mesec, kajti T -Roc počasi zavzema fokus ne le proizvajalca, temveč tudi publike, vedno lačne novosti. Tako je danes čas, da se še enkrat mirno ozremo na T-Roca. Z dveh strani, kajti oprema in agregati še kako določajo namembnost, predvsem pa ceno tega avtomobila.
Na samem vrhu dizelske ponudbe stoji 2,0 litrski agregat. Pogumna poteza, bi lahko rekli, in če malo zamižimo na ekološko oko, pa tudi ob novih spoznanjih glede čistosti dizelske tehnologije, velikega dizla pozdravljamo nazaj … Dvo litrski dizel je še vedno eden najhvaležnejših agregatov v avtomobilskem poslu. S 110 kilovati moči, da o navoru sploh ne izgubljamo besed, se predvsem odlično ujame z obveznim DSG-jem. Obveznim za visoke ravni opreme seveda. Agregat zna biti hladen nekoliko robat in glasnejši od bencinskih bratrancev in je seveda nato tudi med vožnjo, a vse te malenkosti izzvenijo ob prijaznem razmerju med porabljenim gorivom in voznim udobjem. Ob vrhunski opremi se T-roc težko izdaja za nekakšnega aktivnega križanca, saj se že kar spogleduje s premijskim razredom.
Na srečo pa je na drugem koncu palice najti tudi revnejšega bratranca iz dežele, ki pa je na koncu (vsaj kar zadeva ceno), vse prej kot reven. 1,6 TDI Sport je oznaka za T-Roc, ki ga poganja – tudi povsem dovolj zmogljiv 85 kilovatni dizel, prestavljali pa smo v tem primeru ročno. Avtomobil je s 25 tisočaki recimo nekoliko dražji kot bencinske različice, predvsem zaradi paketa opreme Sport, ki prinese v glavnem vso opremo in uporabne varnostne asistence. A morda malce kisel obraz se z vsakim prevoženim kilometrom bolj jasni in nasmešek je vedno širši. Če smo že pri dvolitrskem agregatu namigovali na prijazno porabo, je ta še bolj izrazita pri manjšem – tudi povprečje blizu petih litrov je povsem realno.
Skratka, za tiste, ki ste radi nekaj centimetrov višje in vam ni treba razmišljati o družinskih prevozih, ki pomenijo tudi obilico prtljage, pa seveda zmorete oziroma ste pripravljeni plačati malo več za avtomobil z rahlim pridihom ekskluzivnosti, je T-Roc prav gotovo lahko primerna izbira.
V tesne čevlje alternativnih pogonov skače tudi Ford. Kot v rezervoarje fosilna goriva se bodo odslej v razvoj Fordovih električnih vozil zlile milijarde, prvi rezultati pa so že tukaj. Pomeni, da so že na cestah. Tudi na slovenskih. Danes vas obveščamo o prihodu novega hibridnega Mondea. Četrta generacija tega avtomobila je namreč doživela prenovo. Kar temeljito, če lahko pripomnimo, saj Mondeo nikakor ne more zlesti na pozicije, ki jih je nekoč že imel. Ponovno tri karoserijske izpeljanke, ob treh znanih opremah; Trend, Titanium in Vignale imamo po novem tudi ST-line.
In sedaj k manjši revoluciji; hibridni pogon se ob zaostajanju električnih tehnologij zdi vedno bolj primerna rešitev, čeprav so tej tehnologiji na višku električnega optimizma prerokovali umiranje na obroke. Pa je ravno obratno! Vse več proizvajalcev se spogleduje s hibridi in tako tudi Ford. Hibridna tehnologija v Mondeu je sodobna. Električni motor proizvede 88 kw v glavnem z rekuperacijo zavorne energije, ki se shranjuje v 1,4 kwh bateriji. Pogonski sklop zaključuje klasičen bencinski motor s 106 kilovati, ki pa deluje v Atkinsovem ciklu. Menjalnik, najbolj zapleteni sklop vsakega hibrida, je pri tem hibridnem pogonu zasnovan precej inovativno, saj je elektromotor sestavni del menjalnika; ob CVT-ju in planetnem gonilu takšna rešitev poenostavi in tudi poceni sam hibridni sklop. Govorimo torej o novi generaciji hibridov- v to smer recimo peljejo tudi nove hibridne Honde.
Peugeot pa nam je (po limuzini) pripeljal še karavanski 508 SW. Ob nekaj milimetrov večji dolžini je razlika samo v zadnjem delu. Za privlačen kupejevsko oblikovan zadek so žrtvovali nekaj litrov v prtljažnem prostoru, imajo pa potniki zadaj nad glavo za štiri centimetre več prostora. V ponudbi je tudi 1,6 litrski bencinski agregat s 132 oziroma 162 kilovati, a velika večina kupcev bo segla po dizlih – ali dvolitrskem s 120 oziroma 130 kilovati moči ali pa po 1,5 litrskem BlueHDi s 96 kilovati,ki ga je edinega moč dobiti v kombinaciji s šeststopenjskim ročnim menjalnikom (drugi imajo osemstopenjsko avtomatiko). Tak je tudi najcenejši v ponudbi – z osnovno opremo Active za 27.100 evrov, kar pomeni, da je za 1200 evrov dražji od petvratne limuzine. Letos načrtujejo prodati 200 modelov 508, nekoliko več bo karavanskih.
Evropska komisija je predstavila študijo bremenitve okolja zaradi letalskega prometa. Ugotovili so, da je cena 33 največjih evropskih letališč 33 milijard evrov, govorimo o stroških zaradi zvočnega onesnaževanja, CO2 emisij in vpliva na podnebne premembe.
Z letenjem pa je povezana tudi novica, do bo londonsko letališče Heatrow stroške parkiranja avtomobilov začelo določati po kriteriju okoljske sprejemljivosti vašega avta. Sicer pa z otoka poročajo o izdatnem povečanju števila zvočnih radarjev, ki bodo zaznavali preglasna vozila, še zlasti tista, ki pri rdeči luči preden speljejo navijajo vrtljaje. Tudi mi bi bili z veseljem za …
867 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Kar zadeva prometni živžav na cestah, ulicah, pločnikih in tudi površinah za pešce, je v teh dneh na vrhuncu. Tudi prevoznih sredstev je vedno več, tudi vedno več različnih. Kako naj se udeleženci znajdemo v tem? Naši možgani težko ves čas sprejemajo in spremljajo vse, kar se pomembnega dogaja okrog nas. Rešitev, ali pa vsaj del rešitve lahko pomenijo nove tehnologije, ki omogočajo prenašanje informacij med uporabniki, ki lahko napovedo "prihodnost" v prometu. A zato bi morali biti uporabniki pripravljeni posredovati podatke o tem, kje so, kam potujejo, kako hitro. Tako bi lahko naše vozilo sprejelo informacijo, da se bomo čez nekaj sekund recimo srečali z vozilom na nujni poti in bomo obveščeni o tem, še preden zagledamo modre luči ali zaslišimo zvočna opozorila, torej bomo pozorni.
Nove tehnologije za prenašanje informacij med uporabniki, ki lahko napovedo "prihodnost" v prometu
Kar zadeva prometni živžav na cestah, ulicah, pločnikih in tudi površinah za pešce, je v teh dneh na vrhuncu. Tudi prevoznih sredstev je vedno več, tudi vedno več različnih. Kako naj se udeleženci znajdemo v tem? Naši možgani težko ves čas sprejemajo in spremljajo vse, kar se pomembnega dogaja okrog nas. Rešitev, ali pa vsaj del rešitve lahko pomenijo nove tehnologije, ki omogočajo prenašanje informacij med uporabniki, ki lahko napovedo “prihodnost” v prometu. A zato bi morali biti uporabniki pripravljeni posredovati podatke o tem, kje so, kam potujejo, kako hitro. Tako bi lahko naše vozilo sprejelo informacijo, da se bomo čez nekaj sekund recimo srečali z vozilom na nujni poti in bomo obveščeni o tem, še preden zagledamo modre luči ali zaslišimo zvočna opozorila, torej bomo pozorni.
“Volkswagen bo poslej mlajši!” Nekako tako so vzneseno napovedovali vrhovi Volkswagna med predstavitvijo T-Roca. Težko je verjeti, da je od takrat minilo komaj kakšno leto in še kakšen mesec, kajti T -Roc počasi zavzema fokus ne le proizvajalca, temveč tudi publike, vedno lačne novosti. Tako je danes čas, da se še enkrat mirno ozremo na T-Roca. Z dveh strani, kajti oprema in agregati še kako določajo namembnost, predvsem pa ceno tega avtomobila.
Na samem vrhu dizelske ponudbe stoji 2,0 litrski agregat. Pogumna poteza, bi lahko rekli, in če malo zamižimo na ekološko oko, pa tudi ob novih spoznanjih glede čistosti dizelske tehnologije, velikega dizla pozdravljamo nazaj … Dvo litrski dizel je še vedno eden najhvaležnejših agregatov v avtomobilskem poslu. S 110 kilovati moči, da o navoru sploh ne izgubljamo besed, se predvsem odlično ujame z obveznim DSG-jem. Obveznim za visoke ravni opreme seveda. Agregat zna biti hladen nekoliko robat in glasnejši od bencinskih bratrancev in je seveda nato tudi med vožnjo, a vse te malenkosti izzvenijo ob prijaznem razmerju med porabljenim gorivom in voznim udobjem. Ob vrhunski opremi se T-roc težko izdaja za nekakšnega aktivnega križanca, saj se že kar spogleduje s premijskim razredom.
Na srečo pa je na drugem koncu palice najti tudi revnejšega bratranca iz dežele, ki pa je na koncu (vsaj kar zadeva ceno), vse prej kot reven. 1,6 TDI Sport je oznaka za T-Roc, ki ga poganja – tudi povsem dovolj zmogljiv 85 kilovatni dizel, prestavljali pa smo v tem primeru ročno. Avtomobil je s 25 tisočaki recimo nekoliko dražji kot bencinske različice, predvsem zaradi paketa opreme Sport, ki prinese v glavnem vso opremo in uporabne varnostne asistence. A morda malce kisel obraz se z vsakim prevoženim kilometrom bolj jasni in nasmešek je vedno širši. Če smo že pri dvolitrskem agregatu namigovali na prijazno porabo, je ta še bolj izrazita pri manjšem – tudi povprečje blizu petih litrov je povsem realno.
Skratka, za tiste, ki ste radi nekaj centimetrov višje in vam ni treba razmišljati o družinskih prevozih, ki pomenijo tudi obilico prtljage, pa seveda zmorete oziroma ste pripravljeni plačati malo več za avtomobil z rahlim pridihom ekskluzivnosti, je T-Roc prav gotovo lahko primerna izbira.
V tesne čevlje alternativnih pogonov skače tudi Ford. Kot v rezervoarje fosilna goriva se bodo odslej v razvoj Fordovih električnih vozil zlile milijarde, prvi rezultati pa so že tukaj. Pomeni, da so že na cestah. Tudi na slovenskih. Danes vas obveščamo o prihodu novega hibridnega Mondea. Četrta generacija tega avtomobila je namreč doživela prenovo. Kar temeljito, če lahko pripomnimo, saj Mondeo nikakor ne more zlesti na pozicije, ki jih je nekoč že imel. Ponovno tri karoserijske izpeljanke, ob treh znanih opremah; Trend, Titanium in Vignale imamo po novem tudi ST-line.
In sedaj k manjši revoluciji; hibridni pogon se ob zaostajanju električnih tehnologij zdi vedno bolj primerna rešitev, čeprav so tej tehnologiji na višku električnega optimizma prerokovali umiranje na obroke. Pa je ravno obratno! Vse več proizvajalcev se spogleduje s hibridi in tako tudi Ford. Hibridna tehnologija v Mondeu je sodobna. Električni motor proizvede 88 kw v glavnem z rekuperacijo zavorne energije, ki se shranjuje v 1,4 kwh bateriji. Pogonski sklop zaključuje klasičen bencinski motor s 106 kilovati, ki pa deluje v Atkinsovem ciklu. Menjalnik, najbolj zapleteni sklop vsakega hibrida, je pri tem hibridnem pogonu zasnovan precej inovativno, saj je elektromotor sestavni del menjalnika; ob CVT-ju in planetnem gonilu takšna rešitev poenostavi in tudi poceni sam hibridni sklop. Govorimo torej o novi generaciji hibridov- v to smer recimo peljejo tudi nove hibridne Honde.
Peugeot pa nam je (po limuzini) pripeljal še karavanski 508 SW. Ob nekaj milimetrov večji dolžini je razlika samo v zadnjem delu. Za privlačen kupejevsko oblikovan zadek so žrtvovali nekaj litrov v prtljažnem prostoru, imajo pa potniki zadaj nad glavo za štiri centimetre več prostora. V ponudbi je tudi 1,6 litrski bencinski agregat s 132 oziroma 162 kilovati, a velika večina kupcev bo segla po dizlih – ali dvolitrskem s 120 oziroma 130 kilovati moči ali pa po 1,5 litrskem BlueHDi s 96 kilovati,ki ga je edinega moč dobiti v kombinaciji s šeststopenjskim ročnim menjalnikom (drugi imajo osemstopenjsko avtomatiko). Tak je tudi najcenejši v ponudbi – z osnovno opremo Active za 27.100 evrov, kar pomeni, da je za 1200 evrov dražji od petvratne limuzine. Letos načrtujejo prodati 200 modelov 508, nekoliko več bo karavanskih.
Evropska komisija je predstavila študijo bremenitve okolja zaradi letalskega prometa. Ugotovili so, da je cena 33 največjih evropskih letališč 33 milijard evrov, govorimo o stroških zaradi zvočnega onesnaževanja, CO2 emisij in vpliva na podnebne premembe.
Z letenjem pa je povezana tudi novica, do bo londonsko letališče Heatrow stroške parkiranja avtomobilov začelo določati po kriteriju okoljske sprejemljivosti vašega avta. Sicer pa z otoka poročajo o izdatnem povečanju števila zvočnih radarjev, ki bodo zaznavali preglasna vozila, še zlasti tista, ki pri rdeči luči preden speljejo navijajo vrtljaje. Tudi mi bi bili z veseljem za …
Spomnimo se, v nekdanji "Jugi" je pred 40, 50 leti veliko pomenilo, če je nekdo imel recimo golfa, ki je bil nemški. Koliko je dandanes še pomembno, da je recimo golf izdelan v Nemčiji, Fiat v Italiji, pa Renault v Franciji. Je kaj drugače, če so avtomobili izdelani recimo v Španiji, Turčiji, na Poljskem, ali recimo v Južni Ameriki? V bistvu pa gre za to, da določene komponente za vse znamke avtomobilov (ali pa vsaj za večino) izdelujejo ene in iste tovarne, ki so na Tajskem, v Koreji, na Kitajskem. Ali je potem za kupca sploh še pomembna informacija, kje je avtomobil izdelan? Andrej Brglez pravi, da kupce seveda to še vedno zanima, čeprav v resnici vedo, da posamezne komponente avtomobilov prihajajo iz vseh koncev sveta.
Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, se nam morda zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Andrej Brglez o nekaterih, in še razmišljanje o tem, kakšen smisel ima pravzaprav višanje ali pa tudi nižanje kazni.
Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, morda se nam zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Kakšen smisel ima višanje ali pa tudi nižanje predpisanih kazni za prometne prekrške? Kako se bodo slovenski vozniki navadili zavijanja desno ob rdeči luči v križiščih? Gost oddaje je Andrej Brglez iz AMZS.
Olimpijske igre so mimo. Nedvomno velik zalogaj za organizatorje, ob tem pa je treba poudariti, da je tudi transport ena od pomembnih dejavnosti ob takem dogodku. Običajno je, da prevzame nalogo eden izmed avtomobilskih proizvajalcev, najpogosteje je to kakšna od domačih znamk. To je dobrodošel poligon za promocijo znamke ali določenih modelov znamke, poudarjata Janez Martinčič in Andrej Brglez, ki je v potrditev tega segel nekaj olimpijad nazaj v zgodovino.
Električni avti – ko omenimo tovrstna vozila, pravzaprav vedno pomislimo na baterijo, na njeno kapaciteto, na čas polnjenja, na doseg. Pred leti se je že kar na glas govorilo o možnosti, da baterije kupec vozila ne bi kupil, ampak bi se pripeljal na določeno mesto, kjer bi se prazno baterijo odstranilo in jo nadomestilo z novo. Potem je ta ideja zamrla, ta možnost takrat še nekako ni bila realna. Zdaj se je marsikaj spremenilo, možnost take hitre menjave baterij bi lahko bila praktična, razlaga Andrej Brglez.
Imena, nazivi oziroma oznake za modele avtomobilov, to je – lahko bi rekli, kar cela znanost. Zgodovina teh poimenovanj je seveda tudi že zelo dolga, saj je bilo različnih avtomobilov oziroma modelov kmalu toliko, da jih je bilo treba nekako ločevati. Znamke imajo pri tem različne prijeme, različne načine, veliko jih uporablja številke, veliko črke, nekateri različna imena, včasih so poimenovanja manj razumljiva, včasih celo nerodna, vsekakor pa drži, da se oznake oziroma imena določa sistematsko in skrbno, nič ni slučajno.
V občini Kočevje bodo jeseni začeli z izvajanjem zanimivega pilotnega projekta prevozov na zahtevo. Gre za nadgradnjo storitev Sopotnikov, ki je bila namenjena brezplačnim prevozom starostnikov, mobilnostna rešitev Toyota GO pa bo na voljo vsem občanom. Želijo zagotoviti večjo mobilnost in možnost trajnostnega načina potovanja po obsežni občini in številna odmaknjena naselja in vasi bolje povezati z mestom. Ankete so pokazale, da so občani za projekt prevozov na zahtevo zainteresirani.
Vročina deluje na vse, ne samo na motoriste, in vrsta je za vse, ne samo za avtomobiliste.
Počasi se le nekako – vsaj začasno odpirajo možnosti za potovanja, za počitnice, bo pa vseeno način preživljanja dopusta oziroma način potovanja, kot kaže, malo drugačen kot je bil pred korono. Ljudje ne bodo potovali zelo daleč, potovalo pa se bo spet več z avtomobili, avtodomi, prikolicami, motorji.
Kopica asistenčnih sistemov, ki se je v zadnjih letih naselila v osebne avtomobile in počasi najavlja tudi avtonomno vožnjo, se počasi seli tudi v motocikle. Pravzaprav si težko predstavljamo, da motocikel sam stoji in čaka, da sedemo nanj, potem pa povsem sam tudi pelje. Ampak, pustimo zdaj to kar malo futurističnO prihodnost in preverimo, kaj vse nudi današnji najmodernejši motocikel za več udobja, predvsem pa za več varnosti. Andrej Brglez poudarja, da sta zelo dobrodošla recimo aktivni tempomat in pa zavorni sistem, ki omogoča varno zaviranje tudi ko je motocikel nagnjen. Sicer pa je današnji motocikel tudi že sposoben povsem avtonomne vožnje.
Najprej se zapeljemo s še enim "blagim" hibridom - v novi fordovi kugi dizlskemu motorju pomaga električna baterija. Pozdravimo prihod nove električne Škode enyaq iV (njen bratranec pri Volkswagnu je ID.4), zabeležimo nadaljevanje elektrifikacije pri Peugeotu (z modeloma e-208 in e-2008) in še enkrat poudarimo, da so otroški varnostni sedeži vse boljši, a še vedno se najde kakšen z napako.
Zadnjič smo ugotavljali, da električni avtomobili za nekatere uporabnike že danes lahko predstavljajo morda kar najbolj ugodno možnost mobilnosti. Odvisno, koliko in kako se vozimo, pa od možnosti polnjenja in še od česa. Hibridni pogon pa je naslednja možnost, ki je spet za določen krog uporabnikov lahko prava izbira. Hibridni plaz je pravzaprav sprožil en človek, in sicer pred skoraj 30 leti. Še danes pa mnogi kupci gledajo na to kombinacijo pogona nekoliko postrani, ugotavlja tudi Andrej Brglez.
Raziskava Evropske potrošniške organizacije BEUC in devetih nacionalnih organizacij članic, med njimi tudi ZPS, je pokazala, da je lahko električni avtomobil že danes pravzaprav najbolj pravičen pogonski sistem, kot so zapisali. V prihodnjih letih naj bi bilo to še bolj očitno.
Prometni tokovi in navade so se v teh koronskih časih spremenile, mobilnostne navade so se prilagodile situaciji. Ponekod je občasno zamrl tudi javni promet in marsikje se je osebni avtomobil spet izkazal kot nujno, ponekod kar edino prometno orodje. Manj prometnega vrveža so marsikje zaznale tudi živali in se približale naseljem ter prišle tudi na ceste. Čeprav torej pogosto napovedujemo, da se osebni avtomobili počasi umikajo, predvsem ko osebna lastnina, pa se je zdaj pokazalo, da je avtomobil ponekod zaradi posebnih situacij dobil tudi posebno vlogo. Razloži Andrej Brglez. Zapeljemo Evropski avto leta Toyoto yaris.
V minutah, ki jih namenjamo mobilnosti, tokrat pogledamo daleč nazaj v zgodovino. Prvega maja pred 135 leti je v ZDA več kot pol milijona delavcev protestiralo na ulicah in zahtevalo sprejetje osemurnega delavnika. Kasneje se je z razvojem avtomobilske industrije, se pravi najprej v Fordovih tovarnah, začelo dogajati tudi na področju delavskega avtomobilskega gibanja. Andrej Brglez bo še enkrat spomnil, kako poseben in čudaški, tudi rasističen je bil Henrry Ford tudi v odnosu do delavcev. Če kdo v tovarni samo omeni sindikat, bo tekla kri, je rekel. In je tudi zares tekla.
Ko so se pojavili prvi avtomobili, so bili zanimivi predvsem zato, ker so to bila vozila, ki so se lahko sama premikala, so imela lastni pogon. Spreminjala se je tudi oblika, zunanjost, avtomobili so bili vse manj podobni kočijam. Ko je proizvodnja postala hitrejša, ko so se pojavili tekoči trakovi, je bilo treba prilagoditi tudi barvanje avtomobilov. Andrej Brglez nas bo spomnil, da je iz tistega časa zanimiv podatek, da je tudi pri barvanju avtomobilov imel veliko vlogo Henrry Ford. Znana je njegova izjava, da ljudje lahko kupijo kakršnega koli Forda, le da je črn. Šel je celo tako daleč, da je vsem, ki bi morda Forda pobarvali v kakšno drugo barvo kot črno, grozil, da jim ne bo več veljala garancija.
Raziskave kažejo, da kupci avtomobilov še vedno premalo poznajo asistenčne sisteme, pa tudi, da jim še ne zaupajo.
Bojan Križaj trdi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirati in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati.
V teh dneh imajo spet veliko veselja motoristi. Po dolgi in dolgočasni zimi se je otoplilo in sezona se začenja. Statistika potrjuje, da vsaka motoristična sezona prinese tudi določeno število nesreč; žal vedno beležimo tudi nekaj nesreč s smrtnim izidom, veliko je tudi ponesrečenih. Vzrokov je več, veliko motoristov samih naredi kakšno napako ali neumnost, pogosto pa so krive okoliščine in dogodki, na katere nimajo vpliva. Kar zadeva poškodbe ponesrečencev, travmatolog doktor Uroš Tominc poudarja, da imajo najhujše posledice poškodbe glave in hrbtenice. Motorist Bojan Križaj pa v nekaj besedah strne vso znanost motociklističnega udejstvovanja, pravi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirat in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati.
Časi so pač taki, da je kamionov na naših cestah, predvsem avtocestah, vedno več. Posredno to pomeni tudi to, da je na račun teh, kamionov manj prostora za osebne avtomobile. Zato smo pozdravili zakonsko uredbo, ki od 15. januarja preprečuje tovrstno prehitevanje in oviranje prometa na avtocesti, in sicer podnevi na odseku od Šentilja do Kopra za tovornjake, težje od sedem ton in pol. Tako na hitro se to zdi olajšanje, izboljšanje razmer, kar nedvomno tudi je, a vseeno prinaša neke nove situacije, poudarja Andrej Brglez.
Neveljaven email naslov