Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mnogi od nas še niso pripravljeni, da bi izpustili volan svojega vozila iz rok in prepustili upravljanje robotu. A avtonomna vožnja se napoveduje, prihaja. Andrej Brglez poudarja, da sta poti v avtonomno vožnjo dve: prva, tehnološka, bo hitra, tista druga, ki se ima zgoditi v naših glavah, pa bo bolj počasna. Vozili smo Nissan X-trail z dizlom in bencinarjem. Volkswagen predstavlja novi arteon, tudi v različici Shooting Brake, Opel napoveduje prihod nove mokke.
Prva je tehnološka in bo hitra. Ker pa človek svoje navade težko spreminja, bo tista druga, kjer so pomembne osebne izkušnje, daljša in precej bolj počasna, trdi Andrej Brglez
"Prepričan sem, da mnogi od nas še niso pripravljeni, da bi spustili volan svojega vozila iz rok in prepustili upravljanje robotu. A avtonomna vožnja se napoveduje, prihaja, in treba se bo soočiti s to tehnološko novostjo, ki je zelo revolucionarna, o tem ni dvoma". Andrej Brglez razmišlja, da sta poti v avtonomno vožnjo pravzaprav dve. Tista prva tehnološka ima pot že tlakovano in bo hitra; ker človek težko spreminja svoje navade, pa bo tista druga, ki se ima zgoditi v naših glavah, bolj počasna.
Čeprav vemo, da Nissanov večji športni terenec X-trail ni več rosno mlad, nam je bilo druženje z njim kot vselej doslej zanimivo in prijetno. Pravzaprav smo tokrat vozili dva modela, razlika je bila predvsem v pogonskih kombinacijah. 1.3 litrski agregat, ki ga v svoje modele vgrajujeta tudi Mercedes Benz in seveda Renault, je prva možnost. Turbo bencinski motor s 117 kilovati moči teče mirno in prijetno ter povsem zadostuje za križarjenje po urbanih cestah, kjer lahko povprečno porabo približamo sedmim litrom, na avtocestah pa se hitro dvigne nad osem litrov. Za še več udobja poskrbi sedemstopenjski samodejni menjalnik, ki v glavnem dovolj hitro sledi željam voznika. Da gre predvsem za prostorsko razkošnega družinskega prevoznika, ki ni prav ljubitelj kakšne terenske vožnje, potrjuje še dejstvo, da v tej bencinski kombinaciji ni na voljo štirikolesnega pogona.
Rekli smo, da avtomobil, predvsem kar zadeva nekaj detajlov v notranjosti, ni zadnji modni hit (na primer, ekran je le sedempalčni, tudi digitalizacija je konkurente že precej bolj odločno zajela), je pa ob tem treba poudariti, da je bila opremljenost testnega X-traila bogata in konkurenčna. Cena tako tudi ni skromna, a se nam dobrih 35 tisočakov v primerjavi s tekmeci vseeno ne zdi pretirana.
Drugi testni X-trail, s katerim smo se izogibali okužbi s koronavirusom, pa je bil dizelski, in sicer ga je poganjal 1.7 litrski 110- kilovatni motor. Tu je bil zraven tudi štirikolesni pogon, kar pomeni tudi več teže in posledično nekoliko manj živahnosti, a vozilo se zato ne ustraši tudi kakšnega bolj zoprnega terena ali manj prijazne podlage, povprečna poraba goriva pa znaša približno sedem litrov. S kopico asistenčnih sistemov za več varnosti in udobja (ne manjka praktično nič) se cena dvigne na 40 tisočakov. Gre torej za prostornega in udobnega športnega terenca, ki mu ne manjka prav nič, razen kanček sodobnosti. A verjamemo, da bodo tudi za to pri Nissanu že prav kmalu poskrbeli.
Za enkrat nam še pustijo, da držimo v rokah volane svojih vozil, tako tudi nova Oplova mokka ne bo brez. Sicer se po osmih letih napoveduje – kot pravijo, izjemno energična, zabavna in okretna nova generacija mokke. Zaradi krajših previsov deluje bolj čvrsto in drzno, sicer pa predstavlja nov obraz znamke Opel in novo zasnovo kokpita. Ob dizelskih in bencinskih agregatih bo v ponudbi tudi električna mokka, prodaja nove mokke pa se bo začela konec leta.
Volkswagen pa bo letos na trg pripeljal kar 34 novih modelov, kar pomeni najširšo modelsko ofenzivo do sedaj. V okviru svetovne premiere novega arteona se bo tako predstavila še ena izvedba tega modela – arteon Shooting Brake. Tako bo Volkswagen okrepil svojo ponudbo v pomembnem srednjem avtomobilskem segmentu. Tudi arteon bo imel volan, ki ga bo za zdaj sukal voznik sam.
S pomočjo volana se veliko vijuga tudi v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem. V torek bo tam 20 mladih voznic in voznikov, ki bodo nastopili v finalu letošnjega že četrtega izbora Najboljši za volanom. Zmagovalec in zmagovalka bosta za eno leto prejela v uporabo novi Fordov športni križanec puma, najboljši trije pa se bodo oktobra udeležili tudi tekmovanja mladih voznikov iz petih evropskih avtomobilskih klubov, ki bo oktobra na Poljskem.
866 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Mnogi od nas še niso pripravljeni, da bi izpustili volan svojega vozila iz rok in prepustili upravljanje robotu. A avtonomna vožnja se napoveduje, prihaja. Andrej Brglez poudarja, da sta poti v avtonomno vožnjo dve: prva, tehnološka, bo hitra, tista druga, ki se ima zgoditi v naših glavah, pa bo bolj počasna. Vozili smo Nissan X-trail z dizlom in bencinarjem. Volkswagen predstavlja novi arteon, tudi v različici Shooting Brake, Opel napoveduje prihod nove mokke.
Prva je tehnološka in bo hitra. Ker pa človek svoje navade težko spreminja, bo tista druga, kjer so pomembne osebne izkušnje, daljša in precej bolj počasna, trdi Andrej Brglez
"Prepričan sem, da mnogi od nas še niso pripravljeni, da bi spustili volan svojega vozila iz rok in prepustili upravljanje robotu. A avtonomna vožnja se napoveduje, prihaja, in treba se bo soočiti s to tehnološko novostjo, ki je zelo revolucionarna, o tem ni dvoma". Andrej Brglez razmišlja, da sta poti v avtonomno vožnjo pravzaprav dve. Tista prva tehnološka ima pot že tlakovano in bo hitra; ker človek težko spreminja svoje navade, pa bo tista druga, ki se ima zgoditi v naših glavah, bolj počasna.
Čeprav vemo, da Nissanov večji športni terenec X-trail ni več rosno mlad, nam je bilo druženje z njim kot vselej doslej zanimivo in prijetno. Pravzaprav smo tokrat vozili dva modela, razlika je bila predvsem v pogonskih kombinacijah. 1.3 litrski agregat, ki ga v svoje modele vgrajujeta tudi Mercedes Benz in seveda Renault, je prva možnost. Turbo bencinski motor s 117 kilovati moči teče mirno in prijetno ter povsem zadostuje za križarjenje po urbanih cestah, kjer lahko povprečno porabo približamo sedmim litrom, na avtocestah pa se hitro dvigne nad osem litrov. Za še več udobja poskrbi sedemstopenjski samodejni menjalnik, ki v glavnem dovolj hitro sledi željam voznika. Da gre predvsem za prostorsko razkošnega družinskega prevoznika, ki ni prav ljubitelj kakšne terenske vožnje, potrjuje še dejstvo, da v tej bencinski kombinaciji ni na voljo štirikolesnega pogona.
Rekli smo, da avtomobil, predvsem kar zadeva nekaj detajlov v notranjosti, ni zadnji modni hit (na primer, ekran je le sedempalčni, tudi digitalizacija je konkurente že precej bolj odločno zajela), je pa ob tem treba poudariti, da je bila opremljenost testnega X-traila bogata in konkurenčna. Cena tako tudi ni skromna, a se nam dobrih 35 tisočakov v primerjavi s tekmeci vseeno ne zdi pretirana.
Drugi testni X-trail, s katerim smo se izogibali okužbi s koronavirusom, pa je bil dizelski, in sicer ga je poganjal 1.7 litrski 110- kilovatni motor. Tu je bil zraven tudi štirikolesni pogon, kar pomeni tudi več teže in posledično nekoliko manj živahnosti, a vozilo se zato ne ustraši tudi kakšnega bolj zoprnega terena ali manj prijazne podlage, povprečna poraba goriva pa znaša približno sedem litrov. S kopico asistenčnih sistemov za več varnosti in udobja (ne manjka praktično nič) se cena dvigne na 40 tisočakov. Gre torej za prostornega in udobnega športnega terenca, ki mu ne manjka prav nič, razen kanček sodobnosti. A verjamemo, da bodo tudi za to pri Nissanu že prav kmalu poskrbeli.
Za enkrat nam še pustijo, da držimo v rokah volane svojih vozil, tako tudi nova Oplova mokka ne bo brez. Sicer se po osmih letih napoveduje – kot pravijo, izjemno energična, zabavna in okretna nova generacija mokke. Zaradi krajših previsov deluje bolj čvrsto in drzno, sicer pa predstavlja nov obraz znamke Opel in novo zasnovo kokpita. Ob dizelskih in bencinskih agregatih bo v ponudbi tudi električna mokka, prodaja nove mokke pa se bo začela konec leta.
Volkswagen pa bo letos na trg pripeljal kar 34 novih modelov, kar pomeni najširšo modelsko ofenzivo do sedaj. V okviru svetovne premiere novega arteona se bo tako predstavila še ena izvedba tega modela – arteon Shooting Brake. Tako bo Volkswagen okrepil svojo ponudbo v pomembnem srednjem avtomobilskem segmentu. Tudi arteon bo imel volan, ki ga bo za zdaj sukal voznik sam.
S pomočjo volana se veliko vijuga tudi v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem. V torek bo tam 20 mladih voznic in voznikov, ki bodo nastopili v finalu letošnjega že četrtega izbora Najboljši za volanom. Zmagovalec in zmagovalka bosta za eno leto prejela v uporabo novi Fordov športni križanec puma, najboljši trije pa se bodo oktobra udeležili tudi tekmovanja mladih voznikov iz petih evropskih avtomobilskih klubov, ki bo oktobra na Poljskem.
Fordovi inženirji so se lotili razvoja še enega zanimivega projekta. Zamisel je navdihnila tehnologija za aktivno odpravljanje hrupa, s katero pri Fordovem športnem terencu Edgeu pomagajo potnikom zagotoviti tišje potovanje. Gre za prototip izolirane notranje pasje ute, ki bi ščitila občutljiva pasja ušesa pred hrupom, ki jim povzroča strah predvsem v teh decembrskih dneh. Ko mikrofoni v notranji pasji hišici zaznajo zvok ognjemeta oziroma kakšnih drugih pirotehničnih sredstev, začne vgrajeni avdio sistem oddajati nasprotne frekvence, ki učinkovito izničijo hrup ali ga vsaj znatno zmanjšajo. Sestavni del dizajna je pluta z visoko gostoto, ki je idealna za zvočno izolacijo. Kaže, da se torej psom le obetajo bolj mirni prazniki…
Zanimivo je vedeti, kdaj, na kakšen način kakšna preventivna pobuda, akcija, bolj deluje. Hitrostne table, prikazovalniki hitrosti imajo nedvomno svoj učinek, po zadnji raziskavi (pri nas je nameščenih 44 tovrstnih hitrostnih opozorilnih tabel) te zmanjšajo število tistih, ki prekoračijo dovoljeno hitrost, za približno pet odstotkov. Merili so tudi učinek sporočil na lokalnih radijskih postajah in na velikih panojih; izkazalo se je, da imajo taka sporočila manjši učinek.
Fordovi inženirji so raziskali, če lahko avtomobilom zdrsne tudi na navadnem listju podobno kot na snežni podlagi. V ta namen so z listjem prekrili njihov poligon v Belgiji in na pomoč poklicali napravo za testiranje trenja, ki s kotaljenjem po podlagi izmeri, kako spolzka je površina. Ugotovili so, da je listje v določenih situacijah res prav tako spolzko kot sneg. Če je na cesti sneg, večina vozi bolj počasi in previdno, ob listju pa pogosto premalo upoštevamo, da je površina lahko podobno spolzka in nevarna. Ekipa inženirjev je potem sodelovala pri razvoju voznega načina »Slippery«, ki je zasnovan za izboljšanje oprijema na spolzkih površinah. Sistem bodo predstavili v novem križancu, ki se imenuje focus active in ga bodo začeli prodajati v prihodnjih tednih.
Zadnjič smo preverjali, kako gre samovozečemu avtobusu na Dunaju, danes pa bomo urejali promet v Ingolstadtu, ki je po načinu prevozov kar precej podoben recimo Ljubljani. Naredili so preizkus, koliko obstoječih avtomobilov bi bilo treba v obstoječem prometu v mestu nadomestiti z avtonomnimi, da bi se prometni tok spremenil oziroma da bi bil občutno bolj tekoč. Ugotovili so, da bi moralo biti teh okoli 40 odstotkov, kar je kar veliko, torej bo preteklo še kar nekaj časa, da bo to možno.
V nekaterih državah v ZDA so legalizirali marihuano – trgovanje z njo je tako postalo zelo donosen posel, omenjajo se milijardni zaslužki. Neka raziskava pa je pred časom pokazala, da se je prav v državah, kjer so uporabo marihuane osvobodili, povečalo število prometnih nesreč, katerim bi lahko botrovalo prav uživanje marihuane. Sporočilo Andreja Brgleza je bilo zadnjič, v dneh, ko smo peli slavo novemu vinskemu letniku, da alkohol sam po sebi ni nič kriv, krivi smo mi sami… Ob opozarjanju, kako alkohol in volan ne gresta skupaj, pa pogosto pozabimo na nevarnosti, ki so povezane z uživanjem določenih zdravil in tudi nekaterih substanc, ki ravno tako vplivajo na manjšo sposobnost vožnje.
Pred dnevi smo zaključili preizkus, ki naj bi pokazal, če smo sposobni po avtocesti voziti s primerno varnostno razdaljo ter brez naglih pojemkov in pospeševanj. Tako naj bi povečali pretočnost vozil oziroma zmanjšali potovalni čas zjutraj v službo in popoldan nazaj. DARS je meritve izvajal na dveh odsekih – Višnja Gora – Ljubljana in Trojane – Ljubljana. Nataša Kovše z DARSa je predstavila primerjalne rezultate meritev. Ugotovitev je, da so se vozniki dobro odzvali predvsem na Dolenjski avtocesti, kjer se je v tednu intenzivnih meritev pretok vozil povečal za kar pet odstotkov, na Štajerski avtocesti pa za dva.
Prejšnji teden smo vas ves čas pozivali, da nam pomagate dokazati, da če vozimo z ustrezno varnostno razdaljo ter ne zaviramo in pospešujemo sunkovito, da na ta način skrajšamo čas potovanja v službo in nazaj. Po odzivih sodeč – klicali ste nas po telefonu in se odzivali na družabnih omrežjih, imamo občutek, da nam je ponekod vsaj občasno uspelo. Z Dolenjskega in Štajerskega konca ste bili hitreje v službi, tudi popoldan iz službe. Uradnih rezultatov meritev sicer še ni, bodo v prihodnjih dneh, čimprej vam jih sporočimo. Tudi Andrej Brglez pa ugotavlja, da je bil odziv očitno kar velik in želeli bi, da tak način vožnje poskušamo obdržati tudi v prihodnje. Če poizkusimo, lahko samo pridobimo.
Jutra so se že toliko ohladila, da lahko razmišljamo o zimski opremi na vozilih. Tako smo se zbrali v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, kjer smo se spomnili na pomen ustrezne priprave voznika in vozila na vožnjo pozimi. Osnova so seveda ustrezne zimske gume, priporočljivo je preveriti tudi nekatere druge vitalne dele avtomobila; po poročilih servisa AMZS morajo še vedno največkrat posredovati zaradi odpovedi akumulatorja. Če je avtomobil torej dobro pripravljen na vožnjo v zimskih razmerah, potem je le še na vozniku, da spremlja pogoje na cesti in prilagaja vožnjo. Posebej opozarjamo, da se vozilom ob samodejnem vklopu dnevnih luči ne prižgejo tudi zadnje, zato je ob slabši vidljivosti treba prižgati zasenčene luči in tako poskrbeti, da bo bolje vidna tudi zadnja stran našega vozila. Tudi meglenke lahko vklopimo, če se slabše vidi, tudi zadnje, da ne bodo prižgane samo na mestnih ulicah ob sicer normalni vidljivosti, kot se to ne prav redko dogaja.
Le s sodelovanjem z ostalimi udeleženci v prometu skrbimo za varnost in pretočnost. Intervencijska pot za reševalna vozila in varnostna razdalja sta le dva izmed ukrepov, ki naj bi se jih vozniki držali. Predstavljamo tudi novi vozili na slovenskem trgu - Hilux in Audi Q8.
Evropski parlament je potrdil cilje EU, da naj bi se povprečne vrednosti izpustov CO2 v EU prodanih avtomobilov do leta 2025 znižale za 20 odstotkov, do leta 2030 pa za 40. EU je najprej sicer predlagala nižje normative, a je okoljski odbor potem dosegel potrditev – nam se zdi, težko dosegljivih ciljev. Meritev izpustov v realnem prometu naj bi se začela izvajati leta 2023. Potrjene cilje seveda pozdravljamo, sprejete zaveze so nedvomno pozitiven znak, da bodo avtomobili vedno čistejši, a se hkrati bojimo, da so zastavljeni cilji predvsem odločitev politike in jih bo v zastavljenih časovnih rokih nemogoče doseči.
Najprej smo se vozniki navadili na pripenjanje z varnostnim pasom – tritočkovnega so patentirali leta 1955, Švedski Saab ga je ponudil kot del serijske opreme leta 1958, potem pa je trajalo še kar mnogo let, da so ga zakonsko predpisali. Potem smo zavarovali še sovoznika, zdaj se trudimo s pripenjanjem na zadnjih sedežih, trudimo se varno prevažati tudi otroke. V zadnjem času pa je vedno več tistih, ki v avtomobilih prevažajo pse ali druge živali. V Sloveniji je približno 270 tisoč psov in torej ni čudno, da posvečamo več pozornosti varni namestitvi in prevozu živali. Da so psi pravilno nameščeni v avtomobilu, je pomembno tudi v primeru prometne nesreče.
V teh krajih se vozimo po desni strani cestišča, volan imamo na levi. Ni bilo vedno tako, marsikje še danes ni. Vse ima svoj vzrok, svoje razloge, svojo zgodovino
Ko se nehajo tiste poletne počitniške gneče na cestah, se začno one druge, vsakdanje, recimo bolj mestne. Ker je megamest vedno več in jih še bo vedno več, je jasno, da se bo moralo nekaj zgoditi, sicer se bomo zadušili vsak v svoji pločevini. Nekateri so že začeli drugače razmišljati o avtomobilih, o mobilnosti na sploh. V preteklosti je razvoj narekoval razmišljanje, da mora imeti vsak svoj avtomobil, da se lahko kadarkoli zapelje kamorkoli. Otroci že dandanes začudeno gledajo recimo vinilke ali kasete, čez 20, 30, 50 let si bodo zanamci hodili ogledovat v muzeje naše avtomobile in bodo težko razumeli, da smo nekdaj imeli vsak svojega.
V zadnjih letih smo se že kar navadili, da proizvajalec avtomobilov vpokliče določeno število vozil zaradi napake in možnih negativnih posledic na servis. Tovrstni vpoklici se ne slišijo prav simpatično; če ljudje za določenega proizvajalca slišijo večkrat, je pogosto mogoče slišati, češ, z avtomobili te znamke je pa vedno kaj narobe. Res, težko je biti vesel in zadovoljen, če vpokličejo tvoj avtomobil na servis, a vseeno bolje, da napako preventivno odstranijo kot da nam jo prikrijejo in se potem zgodi kaj neprijetnega.
Med množico vseh drugih opravil, ki lahko motijo voznika med vožnjo, je tudi kajenje – razvada, ki se ji mnogi težko odrečejo tudi v avtomobilu. Opravilo zahteva kar nekaj gibov in telovadbe, tudi voznikove pozornosti, tako je kajenje za volanom lahko resen motilec med vožnjo. Potem pa je tu vsaj še ena posledica, ki bi morala motiti – slovenske lastnike avtomobilov prav gotovo; »prekajeni« avtomobili so manj vredni, ko jih prodajamo.
V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem so pripravili novinarsko konferenco, na kateri so nas spet spomnili, kako poskrbeti za varnost naših otrok na poti v šolo. Boštjan Smolej iz Sektorja prometne policije pri Generalni policijski upravi je poudaril, da imamo ob vseh drugih inštitucijah veliko vlogo pri povečevanju varnosti otrok na poti v šolo starši – po eni strani kot vzgojitelji in učitelji, po drugi pa tudi kot udeleženci v prometu. Velikokrat žal tudi pozabimo, da smo starši otrokom vzgled – tak ali drugačen.
Že pred časom je AMZS na svojem poligonu na Vranskem pripravila prometno -varnostni dan, na katerem so na zabaven način otrokom skušali prikazati, kako ravnati, da bodo v prometu čim bolj varni. Med drugim so s pomočjo hidravlične plošče simulirali obnašanje avtobusa na spolzki površini in ob tem na pasti in nevarnosti, ki prežijo na potnike v takih primerih, če ne uporabljajo varnostnega pasu. Andrej Brglez z ekipo je že kar izkušen pri preverjanju, kako se otroci vozijo, jih vozijo, jih vozimo v šolo. Še vedno je veliko prevoznikov, ki so premalo dosledni pri skrbi za varnost otrok. Tudi starši lahko naredimo več.
Od aprila 2019 se bodo stanovalci dunajske soseske Seestadt Aspern lahko vozili s samovozečim avtomobilom. Dva mini električna avtobusa brez voznika so tri mesece testirali na posebnem poligonu. Koordinator projekta Johannes Liebermann pove, da je ena glavnih ovir, ki jih zaznava avtonomni avtobus, dež, ki ga avtobus zaznava podobno kot recimo betonski zid. Pojavljajo se tudi še druge anomalije, tako mora operater ves čas nadzorovati vožnjo, da lahko posreduje, če gre kaj narobe. Liebermann predvideva, da so od javnega avtonomnega avtobusnega prevoza oddaljeni vsaj pet let.
Dandanes so motoristične čelade veliko bolj zračne, prav tako tudi zaščitne obleke, a ko je vročina tista prava, potem je jasno, da je tudi motoristom vroče.
V zadnjih oddajah smo opisali in priporočili že kar nekaj sistemov – pomočnikov, ki voznikom omogočajo večjo varnost zanje in tudi za druge. Danes omenjamo še tako imenovani »lane assist«, sistem, ki skrbi da ostanemo na voznem pasu – če vozilo zapelje do mejne črte, nas sistem na to opozori oziroma samodejno obrne volan, da ostanemo znotraj voznega pasu. Veliko avtomobilov pa ponuja še enega asistenta, ki niti ni tako pomemben kar zadeva samo varnost, je pa mnogim v veliko olajšanje. To je sistem za samodejno parkiranje. Večina je takih, da ocenijo, če je parkirno mesto dovolj veliko, potem pa samodejno sučejo volan, da vozilo pristane v začrtanem prostoru. Voznik pomaga z dodajanjem plina oziroma zaviranjem. Obstajajo pa tudi že sistemi, ki opravijo čisto vse sami.
Neveljaven email naslov