Za prihodnji teden je pri nas napovedan 7. simpozij E-mobility in 2. konferenca lokalne e-mobilnosti. Kot razlaga organizator Primož Lemež bo vsa stvar tokrat morala potekati preko internetnih povezav, kar je po eni strani tudi prednost, saj bo tako lahko sodelovalo nekaj strokovnjakov, ki sicer ne bi mogli priti na simpozij. Sicer gre pri nas na elektriko bolj počasi, a gre, trdi Lemež. Vozili smo električnega križanca tradicionalne angleške znamke MG, ki je že nekaj časa v kitajskih rokah. Pričakali pa smo tudi uradno predstavitev naslednjega električnega modela iz Volkswagna, to je ID.3. VW načrtuje do leta 2024 vložiti v razvoj električne mobilnosti 33 milijard evrov.

Pri nas gre sicer na elektriko bolj počasi, a gre, pravi organizator Simpozija o e-mobilnosti Primož Lemež

Za prihodnji teden je pri nas napovedan 7. simpozij E-mobility in 2. konferenca lokalne e-mobilnosti. Kot razlaga organizator Primož Lemež bo vsa stvar tokrat morala potekati preko internetnih povezav, kar je po eni strani tudi prednost, saj bo tako lahko sodelovalo nekaj strokovnjakov, ki sicer ne bi mogli priti na simpozij. Sicer gre pri nas na elektriko bolj počasi, a gre, trdi Lemež.

Voznik v enem življenju doživi kar nekaj neverjetnih avtomobilskih zgodb, tale, ki jo predstavljamo danes, je nekje pri vrhu. Gre pa tako. Leta 2007 je vsaj povprečnemu Evropejcu malo znani kitajski proizvajalec avtomobilov SAIC kupil tradicionalno angleško znamko MG. Oziroma odkupil blagovno znamko, podobno, kot je Jan Plestenjak odkupil blagovno znamko Mura. Pač angleška avtomobilska industrija je šla tiste čase navzdol, kitajska pa navzgor. In tudi če je kateri pozornih opazovalcev avtomobilskega vesolja takrat zasledil to novico, si je zamrmral v brk: »Kaj pa se to mene tiče. Trinajst let po tem dogodku se nas je začelo tikati. In to zelo. Kitajci so z MG-jem na evropski in precej ambiciozno tudi na slovenski trg pripeljali svoje prve avtomobile. In to ne kar nekih avtomobilov, temveč električne avtomobile. Tako na Valu 202 danes eni redkih, predvsem pa premierno predstavljamo avtomobil, imenovan MG ZS EV. Ime je sicer podobno imenu eksperimentalnega zdravila proti covidu, ampak ga bomo kljub vsemu lažje sprejeli kot običajna kitajska imena, ki imajo opraviti z zmaji, palačami in cesarstvi. In če ime ne pove skoraj ničesar o avtomobilu, avto toliko več govori o samem sebi. Hočemo reči, da gre za suvereno, avtonomno in samozavestno vozilo.  Seveda se je treba najprej znebiti predsodkov. Detajlov, kot bi jih nabrali v trgovinah »vse za en evro«, ki so pogosto prisotni pri kitajski tehnologiji, je v avtomobilu malo. Tu in tam kakšen, in ker je avto tudi dobro narisan, ali bolje rečeno, prerisan, predsodki kmalu izginejo. Avtomobilu ne moremo očitati skoraj ničesar, saj premore skoraj vse tehnologije, ki so dandanes zapovedane v avtomobilskem svetu … to samo pomeni, da vas proizvajalci, ki vam vse te asistenčne sisteme prodajajo kot vrhunec tehnologije ter jih posebej in drago zaračunavajo, imajo za norca. Te tehnologije, glede na končno ceno kitajskega električarja, očitno ne stanejo skoraj nič.

Električna tehnologija, vgrajena v avtomobil, je – če si to za električni pogon že lahko privoščimo reči, klasična. 44 kilovatov za realnih in na našem testu izmerjenih 220 kilometrov dosega sicer ni rekordna znamka, a prav te dni je v električni ponudbi moč najti novince, ki kljub žlahtnejšemu poreklu ne zmorejo kaj večjega dosega. Baterija pogoltne tudi energijo hitrih polnilnic, kjer se do 80 odstotkov napolni v dobre pol ure. Ker gre za križanca, ali srednjega SUV-a, avto z baterijo v dnu ohranja povsem normalno funkcionalen prtljažni prostor, v žlahtnejši izpeljanki ponuja usnje in nekakšne približke evropskemu prestižu. Sestavljen je natančno in vozne lastnosti, če so pri električnih avtomobilih sploh relevantne, so povsem solidne. Ne navsezadnje: 105 kilovatov električnega motorja se za poldrugo tono avtomobila bere povsem spodobno. O cenah v naših oddajah praviloma ne govorimo, le namignimo, da cenovna politika spominja na prva leta korejske ofenzive na naš avtomobilski trg. Ob tem, da MG deluje dosti bolj solidno kot recimo Hyundai Pony iz začetka 90. let … Skratka; ne bi si upali trditi, da je MG naslednja velika stvar iz Kitajske – po smodniku, papirju in špagetih –, vsekakor pa je bolj dobrodošel kot plastična vedrca in poliestrske srajce v vaši lokalni kitajski trgovini.

Volkswagen bo v razvoj električne mobilnosti do leta 2024 vložil kar 33 milijard evrov, kar naj bi mu zagotovilo položaj vodilne znamke na trgu električnih vozil.

Letos bodo pri nas prodali 700 tovrstnih vozil, in sicer 150 e-upov, 350 e-golfov in 200 modelov ID.3. ID.3 je po dolžini primerljiv z golfom, a zaradi daljše medosne razdalje je prostora več, tudi prtljažnik s 385 litri prostornine je korekten. V notranjosti je ID.3 povsem drugačen od hišnih sorodnikov, na voljo so trije zasloni, vsa stikala so elektronska, vse skupaj ima malo futurističen pridih. Zdaj ponujajo najzmogljivejši 150 kilovatni model, kasneje bosta na voljo še šibkejša 107 in 93 kilovatni, obljubljeni dosegi so preko 500 in 400 kilometrov, za najšibkejšega pa nekaj čez 300. Ta bo tudi najcenejši, brez upoštevanja subvencije dobrih 30 tisočakov. Pri VW na baterijo obljubljajo jamstvo do 8 let oziroma 160 tisoč prevoženih kilometrov. Opozorili so še na njihovo ponudbo Moon charge, ki naj bi uporabnikom olajšala polnjenje njihovih električnih vozil na poti. V ponudbo je vključenih 50 polnilnih postaj, načrtujejo jih 300, načrtujejo tudi povezovanje z drugimi ponudniki.