Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo. Kandidati po pravilu vedno obiščejo tudi središče avtomobilskega dogajanja čez lužo v Detroitu in nagovorijo tamkajšnje proizvajalce. Načrti in smernice, ki jih tam začrtajo, so še kako pomembni tudi za Evropo, tudi za Slovenijo. Andrej Brglez poudarja, kako zelo sta si v tem pogledu različna prejšnji predsednik Trump in sedanji Biden; prvi ima rad velike in drage igrače, drugi pa se je dolga leta v službo vozil z vlakom. Trumpa je podpirala naftna industrija, Biden pa bo zdaj nedvomno spet obudil skrb za okolju prijaznejša pogonska sredstva. Ameriška politika bo torej poslej bolj spet prijazna do okolja.
Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo.
Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo. Kandidati po pravilu vedno obiščejo tudi središče avtomobilskega dogajanja čez lužo v Detroitu in nagovorijo tamkajšnje proizvajalce. Načrti in smernice, ki jih tam začrtajo, so še kako pomembni tudi za Evropo, tudi za Slovenijo. Andrej Brglez poudarja, kako zelo sta si v tem pogledu različna prejšnji predsednik Trump in sedanji Biden; prvi ima rad velike in drage igrače, drugi pa se je dolga leta v službo vozil z vlakom. Trumpa je podpirala naftna industrija, Biden pa bo zdaj nedvomno spet obudil skrb za okolju prijaznejša pogonska sredstva. Ameriška politika bo torej poslej bolj spet prijazna do okolja.
Pri Citroenu zadnje čase posvečajo precej pozornosti živahnemu videzu svojih vozil, predvsem manjših. Pred dobrim letom je to potrdil novi C3, potem pa mu je sledil C3 aircross, ki je prinesel vse, kar bi pravzaprav pričakovali glede na oznako. Gre za manjšega križanca, ki je nekoliko privzdignjen, torej malo bolj oddaljen od tal; to veseli vse, ki radi sedijo malo više (in teh ni malo). To pomeni, da smo lahko tudi malo pogumnejši ob premagovanju robnikov, ne gre pa seveda za kakšnega ljubitelja terenske vožnje. To potrjuje tudi pogon na prednji kolesi; je pa res, da sistem grip control vendarle omogoča lažje premagovanje manj prijaznih podlag. Sodeluje lahko tudi sistem, ki vzdržuje počasno vožnjo po strmem klancu navzdol. Sicer pa tako vemo, kako je s tovrstnimi avtomobili: gibljejo se skoraj vedno le po mestnih okoljih.
V notranjosti v skladu z najnovejšo modo seveda ne gre brez osrednjega, na dotik občutljivega zaslona. Ob vsesplošnem in tako rekoč že kar obveznem vdiranju digitalizacije vseeno odobravamo odločitev, da so za nekaj osnovnih funkcij (tudi nastavitev glasnosti radia) pustili možnost upravljanja z gumbi oziroma stikali. V notranjosti je ob vsesplošni želji po udobju treba posebej pohvaliti možnost premikanja zadnje klopi za 15 centimetrov, uporabnost pa poveča še možnost zlaganja sedežev v ravno dno.
Pogonska kombinacija 81-kilovatnega turbobencinskega trivaljnika in petstopenjskega ročnega menjalnika se verjetno marsikomu ne zdi optimalna (predvsem se zadnje čase zelo redko zgodi, da je na voljo le pet prestav), a na koncu ugotovimo, da stvar pravzaprav kar ustrezno deluje. Če vozimo dovolj zmerno, lahko dosežemo povprečje porabe tudi pod šest litrov na sto kilometrov.
Če smo ljubitelji malo živahnejšega oblikovanja in barvnih kombinacij, predvsem pa, če dajemo prednost udobju, manj dinamiki, je C3 aircross lahko prava izbira; z zelo solidno opremljenostjo z oznako Shine je cena približno 19 tisočakov.
Še več udobja pa pri francoskem izdelovalcu vozil prinese večji model C5 aircross. Beseda udobje v tem najnovejšem in največjem Citroenovem križancu ali SUV-ju, kakor želite, pomeni več stvari. Ob več prostora v kabini in prtljažniku gre za kopico tehnoloških dodatkov, ki vplivajo na boljše počutje, pa seveda tudi na večjo varnost med vožnjo. Ena izmed posebnosti so hidravlični omejevalniki hoda vzmetenja, ki povečajo mirnost vozila tudi na manj prijazni podlagi ‒ pri Citroenu gre vendarle za to, da je vožnja čim mehkejša in udobnejša.
Udobje pomenijo tudi trije ločeni in vzdolžno pomični sedeži zadaj, ki jih seveda lahko zložimo, ponujajo pa tudi možnost nastavitve naklona naslonjala. Vrata prtljažnika lahko odpiramo z gibom noge pod zadnjim odbijačem.
Oznaka Shine pomeni bogato opremo. Avtomobil ima aktivni tempomat s funkcijo ustavljanja in speljevanja, samodejno zaviranje v sili, asistenco za vožnjo po voznem pasu, pa tudi kopico parkirnih senzorjev s kamero za vzvratno vožnjo. Da imamo občutek, da je tudi ponoči dan, poskrbijo žarometi v tehniki LED.
Tudi pogonska kombinacija je podrejena udobju ‒ zmogljiv 1,6-litrski, 133- kilovatni turbobencinski motor je zmožen ponuditi tudi kar nekaj dinamike, z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom pa zagotavlja prijetno vožnjo, med katero tako rekoč ne slišimo motorja in tudi ne občutimo prestavljanja. C5 aircross je bil zamišljen predvsem kot uporaben SUV, ki se z nekaterimi elektronskimi pripomočki laže spoprijema tudi z manj prijaznimi tereni, predvsem pa se trudi ugoditi voznikom, ki jim je udobje na prvem mestu. Je pa res, da moramo ceno prej omenjenega manjšega C3 aircrossa podvojiti, če bi hoteli zapeljati v domačo garažo najzmogljivejšega in tako bogato opremljenega C5.
Še k novostim preteklih dni. Novi španski športnik, Cuprin model formentor je začel svoj pohod z 228 kilovatnim motorjem in štirikolesnim pogonom, zdaj pa so razširili motorno ponudbo. V ponudbi je sedem motorjev, tudi dva hibrida, osnovni pa je 1,5 litrski bencinski TSI s 110 kilovati; formentor s takim motorjem stane dobrih 30 tisočakov.
Prodajno pot je začela tudi osvežena ateca, tako Cupra kot Seat. Nov je predvsem prednji del, osveženi so motorji (dizel je poslej le dvolitrski), boljša je povezljivost, cuprina izpeljanka ima še nekaj oblikovnih posebnosti, recimo agresivnejšo masko, pa spojler na zadku. Začetna cena za ateko znaša dobrih dvajset tisočakov.
Jeep je v Slovenijo pripeljal dva priključnohibridna modela – renegade in compass 4xe. Oba poganja 1,3 litrski turbo motor, ki razvije 96 oziroma 132 kilovatov moči, poganja sprednji kolesi. Na zadnji osi pa je nameščen še elektromotor z močjo 45 kilovatov. Baterija zagotavlja do 43 kilometrov dosega na elektriko. Modela se bistveno ne razlikujeta od drugih klasičnih sorodnikov, v notranjosti je seveda nekaj sprememb zaradi prikaza informacij, povezanih z drugačnim pogonom. Ponujajo tri različne nivoje opreme, cene pa se z upoštevanjem popusta začnejo pri 35 za renegade oziroma 37 tisočakih in pol za compass.
Da ne bomo samo o najnovejših, še čisto malo nostalgije. Čestitki naj prejmeta stoenka, ki je v teh dneh praznovala 50 let in pa katrca, ki jih ima 60.
In še čisto za konec: če bo šlo približno tako kot naj bi šlo in kot za zdaj kaže, da bo šlo, potem bo kmalu na cestah še več šolarjev. Ker so se morda odvadili šolskih poti, bomo vozniki zato bolj pozorni.
867 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo. Kandidati po pravilu vedno obiščejo tudi središče avtomobilskega dogajanja čez lužo v Detroitu in nagovorijo tamkajšnje proizvajalce. Načrti in smernice, ki jih tam začrtajo, so še kako pomembni tudi za Evropo, tudi za Slovenijo. Andrej Brglez poudarja, kako zelo sta si v tem pogledu različna prejšnji predsednik Trump in sedanji Biden; prvi ima rad velike in drage igrače, drugi pa se je dolga leta v službo vozil z vlakom. Trumpa je podpirala naftna industrija, Biden pa bo zdaj nedvomno spet obudil skrb za okolju prijaznejša pogonska sredstva. Ameriška politika bo torej poslej bolj spet prijazna do okolja.
Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo.
Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo. Kandidati po pravilu vedno obiščejo tudi središče avtomobilskega dogajanja čez lužo v Detroitu in nagovorijo tamkajšnje proizvajalce. Načrti in smernice, ki jih tam začrtajo, so še kako pomembni tudi za Evropo, tudi za Slovenijo. Andrej Brglez poudarja, kako zelo sta si v tem pogledu različna prejšnji predsednik Trump in sedanji Biden; prvi ima rad velike in drage igrače, drugi pa se je dolga leta v službo vozil z vlakom. Trumpa je podpirala naftna industrija, Biden pa bo zdaj nedvomno spet obudil skrb za okolju prijaznejša pogonska sredstva. Ameriška politika bo torej poslej bolj spet prijazna do okolja.
Pri Citroenu zadnje čase posvečajo precej pozornosti živahnemu videzu svojih vozil, predvsem manjših. Pred dobrim letom je to potrdil novi C3, potem pa mu je sledil C3 aircross, ki je prinesel vse, kar bi pravzaprav pričakovali glede na oznako. Gre za manjšega križanca, ki je nekoliko privzdignjen, torej malo bolj oddaljen od tal; to veseli vse, ki radi sedijo malo više (in teh ni malo). To pomeni, da smo lahko tudi malo pogumnejši ob premagovanju robnikov, ne gre pa seveda za kakšnega ljubitelja terenske vožnje. To potrjuje tudi pogon na prednji kolesi; je pa res, da sistem grip control vendarle omogoča lažje premagovanje manj prijaznih podlag. Sodeluje lahko tudi sistem, ki vzdržuje počasno vožnjo po strmem klancu navzdol. Sicer pa tako vemo, kako je s tovrstnimi avtomobili: gibljejo se skoraj vedno le po mestnih okoljih.
V notranjosti v skladu z najnovejšo modo seveda ne gre brez osrednjega, na dotik občutljivega zaslona. Ob vsesplošnem in tako rekoč že kar obveznem vdiranju digitalizacije vseeno odobravamo odločitev, da so za nekaj osnovnih funkcij (tudi nastavitev glasnosti radia) pustili možnost upravljanja z gumbi oziroma stikali. V notranjosti je ob vsesplošni želji po udobju treba posebej pohvaliti možnost premikanja zadnje klopi za 15 centimetrov, uporabnost pa poveča še možnost zlaganja sedežev v ravno dno.
Pogonska kombinacija 81-kilovatnega turbobencinskega trivaljnika in petstopenjskega ročnega menjalnika se verjetno marsikomu ne zdi optimalna (predvsem se zadnje čase zelo redko zgodi, da je na voljo le pet prestav), a na koncu ugotovimo, da stvar pravzaprav kar ustrezno deluje. Če vozimo dovolj zmerno, lahko dosežemo povprečje porabe tudi pod šest litrov na sto kilometrov.
Če smo ljubitelji malo živahnejšega oblikovanja in barvnih kombinacij, predvsem pa, če dajemo prednost udobju, manj dinamiki, je C3 aircross lahko prava izbira; z zelo solidno opremljenostjo z oznako Shine je cena približno 19 tisočakov.
Še več udobja pa pri francoskem izdelovalcu vozil prinese večji model C5 aircross. Beseda udobje v tem najnovejšem in največjem Citroenovem križancu ali SUV-ju, kakor želite, pomeni več stvari. Ob več prostora v kabini in prtljažniku gre za kopico tehnoloških dodatkov, ki vplivajo na boljše počutje, pa seveda tudi na večjo varnost med vožnjo. Ena izmed posebnosti so hidravlični omejevalniki hoda vzmetenja, ki povečajo mirnost vozila tudi na manj prijazni podlagi ‒ pri Citroenu gre vendarle za to, da je vožnja čim mehkejša in udobnejša.
Udobje pomenijo tudi trije ločeni in vzdolžno pomični sedeži zadaj, ki jih seveda lahko zložimo, ponujajo pa tudi možnost nastavitve naklona naslonjala. Vrata prtljažnika lahko odpiramo z gibom noge pod zadnjim odbijačem.
Oznaka Shine pomeni bogato opremo. Avtomobil ima aktivni tempomat s funkcijo ustavljanja in speljevanja, samodejno zaviranje v sili, asistenco za vožnjo po voznem pasu, pa tudi kopico parkirnih senzorjev s kamero za vzvratno vožnjo. Da imamo občutek, da je tudi ponoči dan, poskrbijo žarometi v tehniki LED.
Tudi pogonska kombinacija je podrejena udobju ‒ zmogljiv 1,6-litrski, 133- kilovatni turbobencinski motor je zmožen ponuditi tudi kar nekaj dinamike, z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom pa zagotavlja prijetno vožnjo, med katero tako rekoč ne slišimo motorja in tudi ne občutimo prestavljanja. C5 aircross je bil zamišljen predvsem kot uporaben SUV, ki se z nekaterimi elektronskimi pripomočki laže spoprijema tudi z manj prijaznimi tereni, predvsem pa se trudi ugoditi voznikom, ki jim je udobje na prvem mestu. Je pa res, da moramo ceno prej omenjenega manjšega C3 aircrossa podvojiti, če bi hoteli zapeljati v domačo garažo najzmogljivejšega in tako bogato opremljenega C5.
Še k novostim preteklih dni. Novi španski športnik, Cuprin model formentor je začel svoj pohod z 228 kilovatnim motorjem in štirikolesnim pogonom, zdaj pa so razširili motorno ponudbo. V ponudbi je sedem motorjev, tudi dva hibrida, osnovni pa je 1,5 litrski bencinski TSI s 110 kilovati; formentor s takim motorjem stane dobrih 30 tisočakov.
Prodajno pot je začela tudi osvežena ateca, tako Cupra kot Seat. Nov je predvsem prednji del, osveženi so motorji (dizel je poslej le dvolitrski), boljša je povezljivost, cuprina izpeljanka ima še nekaj oblikovnih posebnosti, recimo agresivnejšo masko, pa spojler na zadku. Začetna cena za ateko znaša dobrih dvajset tisočakov.
Jeep je v Slovenijo pripeljal dva priključnohibridna modela – renegade in compass 4xe. Oba poganja 1,3 litrski turbo motor, ki razvije 96 oziroma 132 kilovatov moči, poganja sprednji kolesi. Na zadnji osi pa je nameščen še elektromotor z močjo 45 kilovatov. Baterija zagotavlja do 43 kilometrov dosega na elektriko. Modela se bistveno ne razlikujeta od drugih klasičnih sorodnikov, v notranjosti je seveda nekaj sprememb zaradi prikaza informacij, povezanih z drugačnim pogonom. Ponujajo tri različne nivoje opreme, cene pa se z upoštevanjem popusta začnejo pri 35 za renegade oziroma 37 tisočakih in pol za compass.
Da ne bomo samo o najnovejših, še čisto malo nostalgije. Čestitki naj prejmeta stoenka, ki je v teh dneh praznovala 50 let in pa katrca, ki jih ima 60.
In še čisto za konec: če bo šlo približno tako kot naj bi šlo in kot za zdaj kaže, da bo šlo, potem bo kmalu na cestah še več šolarjev. Ker so se morda odvadili šolskih poti, bomo vozniki zato bolj pozorni.
Eden izmed ključnih razlogov, zakaj je Dunaj najboljše mesto na svetu za življenje, je zagotovo učinkovit javni promet. Podzemna železnica, tramvaji, avtobusi in vlaki ponujajo možnost hitre in poceni mobilnosti po celotnem mestu, vedno več ljudi tudi kolesari po dobro urejenih stezah, pešcem so namenjeni celo pametni semaforji. V avstrijski prestolnici načrtujejo še bolj učinkovito in okolju bolj prijazno mobilnost, eden izmed ključnih ciljev je, da bi imeli na 1000 prebivalcev samo še 250 avtomobilov, želijo si mesto pešcev in kolesarjev, med drugim razvijajo mrežo in infrastrukturo za tovorna kolesa. S prometom prihodnosti se ukvarjajo v posebnem mestnem mislišču Smart Wien. Kaj se lahko naučimo iz dunajskih praks in vizij? Preverjal je Luka Hvalc.
Tovorna kolesa so robustni dvo- ali tricikli, ki imajo prikolico ali prtljažnik že vgrajen. Na naših cestah in kolesarskih stezah jih še ne vidimo veliko, so pa skoraj obvezna oprema družin na Danskem in v zadnjih letih tudi v Berlinu. V nemški prestolnici smo spoznavali, kako eden od zadnjih hitov nove mobilnosti deluje v praksi.
Irska je velika za dobre tri Slovenije, ima 4,7 milijona prebivalcev. Obe državi se soočata s podobnimi prometnimi izzivi, predvsem kako zagotoviti učinkovit javni promet in periferijo bolje povezati z mesti. Na Irskem želijo s konkretnim akcijskim načrtom v naslednjih letih občutno povečati število uporabnikov javnega prometa in hkrati vsaj za 10 odstotkov zmanjšati število prevoženih kilometrov z avtomobili na fosilna goriva. Kako bodo ozelenili javni promet? Katere so še druge prakse, ki bi jih morda kazalo posnemati? Kako trajnostno urejajo promet v prestolnici Dublin in kaj je knjižnica koles?
Gneče na cestah in zastoji – tudi letos smo jim priča. Tistih, ki potujejo z avtomobili, je še vedno veliko, morda celo več kot pred leti. Da je avtomobil še vedno zmagovalec, kar zadeva poletna počitniška potovanja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
Najbrž ga ni junaka, ki ne bi že kdaj za volanom začutil t. i. spomladansko utrujenost, nekaterim se razvleče tudi na druge letne čase. Ko smo aktivni udeleženci v prometu, zna biti taka utrujenost zelo neugodna, tudi nevarna. Malo pobrskajte po spominu in hitro se boste spomnili, da vas je že kdaj med vožnjo nadlegovala - vsem žal ne uspe, da bi do konca vožnje obdržali odprte oči. Praktično ga ni recepta, ki bi nas obdržal budne, razen morda krajšega odmora z drmežem. Da spomladanska utrujenost obstaja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
O testu dvanajstih otroških koles z 20-palčnimi kolesi različnih cenovnih razredov, ki ga je opravila AMZS. To so kolesa, s katerimi otroci naredijo korak dlje v smeri odraslosti in tudi neodvisnosti od staršev. Ena od ugotovitev testa pravi, da je kar pet dražjih otroških koles zaradi varnostnih pomanjkljivosti dobilo slabšo oceno. Torej je test znova dokazal, da visoka cena ne zagotavlja nujno večje kakovosti.
V starem mestnem jedru Kranja, kjer je podobno kot tudi v drugih mestih po Sloveniji vozlišče neštetih poti, bomo spremljali sodoben mobilnostni mestni utrip. Pripravljen bo poligon, na katerega se bodo lahko mimoidoči podali z različnimi urbanimi prevoznimi sredstvi; tako se dogajajo "trki" različnih prevoznih sredstev in hitrosti. Nazorno prikažemo, da niti zakonske omejitve niti posodabljanje infrastrukture ne morejo slediti hitremu tempu razvoja novih mobilnosti v mestih, zato je za varno ter udobno mestno premikanje nujno sobivanje in sodelovanje.
V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem je bilo še zadnje dejanje letošnjega izbora za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. V finalu je tekmovalo deset deklet in deset fantov, največ znanja in veščin pa sta pokazala 24-letna študentka fizioterapije Ana Menegalija in 20-letni študent višje policijske šole Matic Tovornik, ki bosta Slovenijo zastopala na FIA evropskem tekmovanju za najboljšega mladega voznika, ki bo oktobra v Avstriji. Tekmovanje so komentirali predstavnik policije Matjaž Leskovar, predsednica Rdečega križa Slovenije Vesna Mikuž in vodja področja varna mobilnost pri AMZS Erik Logar.
Električnih vozil je na cesti vse več, zato marsikoga zanima, kako je s servisom, kakšni so predpisani intervali in ali so kakšne razlike med servisiranjem električnega in klasičnega vozila.
Že 100 in več let je tega, kar se je tudi v avtomobilski industriji razvil odnos med delodajalcem in delojemalcem, in seveda je jasno, da so se kmalu začeli pojavljati konflikti, nesoglasja, pogajanja, iskanja razmerja za primerno plačilo in boljše pogoje dela, pa seveda tudi stavke.
Ve se, da so motoristi ena izmed najbolj izpostavljenih in ranljivih skupin udeležencev v prometu. Po letu 2021, ki je bilo za motoriste in mopediste res črno, je bila lani statistika manj neprijazna, upamo seveda, da bo letos še manj nesreč. Andrej Brglez spomni, kaj je najpomembneje zdaj spomladi, da čim bolj zmanjšamo možnost, da se nam zgodi kaj neprijetnega, potem pa še Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije, opozori, da niso vedno vsega krivi le motoristi.
Baterije nas spremljajo že zelo dolgo, a še nikoli se nismo toliko pogovarjali o njih kot v zadnjih letih, ko so jih začeli vgrajevati v električne avtomobile. Postajajo nekakšen center zelenega energetskega prehoda, mi pa živimo v regiji, ki je baterijsko izjemno močna. V Sloveniji imamo veliko znanja na področju kemije. O tem spregovori dr. Robert Dominko s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki je eden izmed najboljših inštitutov za raziskovanje baterijske kemije na svetu.
Finska prestolnica ima učinkovit javni promet, ki temelji na učinkovitem prepletu tramvajev, vlakov, metroja in avtobusov. Vrhunska digitalizacija omogoča odlično dostopnost, javni upravljalec prometa pa se namerava celo povezovati s komercialnimi ponudniki kot sta Uber in Bolt, saj je končni cilj še večja učinkovitost prometa in manj avtomobilov v središču mesta. Kaj se lahko naučimo iz finskega primera?
Poleg novosti v avtomobilsko-prometnem svetu, sledi še sprehod po Beograjskem sejmu avtomobilov. Nabirali smo vtise pri obiskovalcih in se spraševali, kako jim še vedno uspeva pripraviti tako razstavo, medtem ko tovrstni mednarodni saloni drugod po svetu zapirajo vrata.
Tokrat bodo minute za mobilnost spet precej naelektrene. Janez Martinčič in Andrej Brglez ugotavljata, da je električna mobilnost dejstvo, da je avtomobilov iz dneva v dan vedno več in da pravzaprav nima smisla debatirati in se prepirati, ali bi ali ne bi na elektriko. Usmeritev je zapovedana in treba se bo pač prilagoditi. Res nima smisla, da se polariziramo še na tem področju.
Pred 50 leti je nemški avtomobilski klub ADAC izvedel in objavil prvi test pnevmatik. Tako so zdaj avtomobilski klubi in potrošniške organizacije, ki sodelujejo pri testih pripravili test 50-letnih pnevmatik. To je tudi prvi test, pri katerem so v skupno oceno vključena tudi trajnostna merila.
Sašo Knez je trboveljski podjetnik, ki ga je v poslovne vode potegnilo navdušenje do letenja. V podjetju so med drugim specializirani tudi za sestavljanje simulatorjev letenja in ker zeleni prehod zadeva tudi letala, je elektrifikacija na tem področju seveda ena od vodilnih tem.
V tem stoletju v Sloveniji še nismo imeli tako skromne prodaje novih osebnih avtomobilov. Pod 50 tisoč je bilo prodanih le še leta 2012, zdaj pa smo torej dosegli nov rekord, prodanih je bilo le nekaj čez 46 tisoč vozil.
Nemčija je znana kot edina država v Evropi, kjer ni omejitve hitrosti na avtomobilskih cestah. No, od vseh avtocest jih je približno tretjina, kjer zares ni omejitev, pa še tam je po večini gneča, tako da o kakšnih visokih hitrostih lahko samo sanjamo. Zdaj ni prvič, da so v Nemčiji spet glasnejši tisti, ki bi radi uzakonili omejitev hitrosti, in morda jim bo nekoč tudi uspelo, a za zdaj se zdi, da bo ostalo vse tako, kot je bilo. Andrej Brglez spomni, da so prav v Nemčiji pred dobrim stoletjem zgradili prve kilometre avtomobilske ceste.
Tokrat nas zanimajo stroški uporabe avtomobila. Časi so taki, da marsikateri družinski proračun ne zdrži več visokih stroškov, tako nas bo vedno več, ki bomo izračunavali, koliko nas lastništvo oziroma uporaba stane in razmišljali, kako bi zmanjšali stroške. Morda imamo pri hiši dva, morda tudi več avtomobilov – ali res vse nujno potrebujemo? Ali imamo kakšno sprejemljivo alternativo, ki bi nam lahko pocenila vožnjo? Izračun uporabe avtomobila nam je na voljo na spletu, več razloži Boštjan Okorn iz Zveze Potrošnikov Slovenije.
Neveljaven email naslov