Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo. Kandidati po pravilu vedno obiščejo tudi središče avtomobilskega dogajanja čez lužo v Detroitu in nagovorijo tamkajšnje proizvajalce. Načrti in smernice, ki jih tam začrtajo, so še kako pomembni tudi za Evropo, tudi za Slovenijo. Andrej Brglez poudarja, kako zelo sta si v tem pogledu različna prejšnji predsednik Trump in sedanji Biden; prvi ima rad velike in drage igrače, drugi pa se je dolga leta v službo vozil z vlakom. Trumpa je podpirala naftna industrija, Biden pa bo zdaj nedvomno spet obudil skrb za okolju prijaznejša pogonska sredstva. Ameriška politika bo torej poslej bolj spet prijazna do okolja.
Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo.
Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo. Kandidati po pravilu vedno obiščejo tudi središče avtomobilskega dogajanja čez lužo v Detroitu in nagovorijo tamkajšnje proizvajalce. Načrti in smernice, ki jih tam začrtajo, so še kako pomembni tudi za Evropo, tudi za Slovenijo. Andrej Brglez poudarja, kako zelo sta si v tem pogledu različna prejšnji predsednik Trump in sedanji Biden; prvi ima rad velike in drage igrače, drugi pa se je dolga leta v službo vozil z vlakom. Trumpa je podpirala naftna industrija, Biden pa bo zdaj nedvomno spet obudil skrb za okolju prijaznejša pogonska sredstva. Ameriška politika bo torej poslej bolj spet prijazna do okolja.
Pri Citroenu zadnje čase posvečajo precej pozornosti živahnemu videzu svojih vozil, predvsem manjših. Pred dobrim letom je to potrdil novi C3, potem pa mu je sledil C3 aircross, ki je prinesel vse, kar bi pravzaprav pričakovali glede na oznako. Gre za manjšega križanca, ki je nekoliko privzdignjen, torej malo bolj oddaljen od tal; to veseli vse, ki radi sedijo malo više (in teh ni malo). To pomeni, da smo lahko tudi malo pogumnejši ob premagovanju robnikov, ne gre pa seveda za kakšnega ljubitelja terenske vožnje. To potrjuje tudi pogon na prednji kolesi; je pa res, da sistem grip control vendarle omogoča lažje premagovanje manj prijaznih podlag. Sodeluje lahko tudi sistem, ki vzdržuje počasno vožnjo po strmem klancu navzdol. Sicer pa tako vemo, kako je s tovrstnimi avtomobili: gibljejo se skoraj vedno le po mestnih okoljih.
V notranjosti v skladu z najnovejšo modo seveda ne gre brez osrednjega, na dotik občutljivega zaslona. Ob vsesplošnem in tako rekoč že kar obveznem vdiranju digitalizacije vseeno odobravamo odločitev, da so za nekaj osnovnih funkcij (tudi nastavitev glasnosti radia) pustili možnost upravljanja z gumbi oziroma stikali. V notranjosti je ob vsesplošni želji po udobju treba posebej pohvaliti možnost premikanja zadnje klopi za 15 centimetrov, uporabnost pa poveča še možnost zlaganja sedežev v ravno dno.
Pogonska kombinacija 81-kilovatnega turbobencinskega trivaljnika in petstopenjskega ročnega menjalnika se verjetno marsikomu ne zdi optimalna (predvsem se zadnje čase zelo redko zgodi, da je na voljo le pet prestav), a na koncu ugotovimo, da stvar pravzaprav kar ustrezno deluje. Če vozimo dovolj zmerno, lahko dosežemo povprečje porabe tudi pod šest litrov na sto kilometrov.
Če smo ljubitelji malo živahnejšega oblikovanja in barvnih kombinacij, predvsem pa, če dajemo prednost udobju, manj dinamiki, je C3 aircross lahko prava izbira; z zelo solidno opremljenostjo z oznako Shine je cena približno 19 tisočakov.
Še več udobja pa pri francoskem izdelovalcu vozil prinese večji model C5 aircross. Beseda udobje v tem najnovejšem in največjem Citroenovem križancu ali SUV-ju, kakor želite, pomeni več stvari. Ob več prostora v kabini in prtljažniku gre za kopico tehnoloških dodatkov, ki vplivajo na boljše počutje, pa seveda tudi na večjo varnost med vožnjo. Ena izmed posebnosti so hidravlični omejevalniki hoda vzmetenja, ki povečajo mirnost vozila tudi na manj prijazni podlagi ‒ pri Citroenu gre vendarle za to, da je vožnja čim mehkejša in udobnejša.
Udobje pomenijo tudi trije ločeni in vzdolžno pomični sedeži zadaj, ki jih seveda lahko zložimo, ponujajo pa tudi možnost nastavitve naklona naslonjala. Vrata prtljažnika lahko odpiramo z gibom noge pod zadnjim odbijačem.
Oznaka Shine pomeni bogato opremo. Avtomobil ima aktivni tempomat s funkcijo ustavljanja in speljevanja, samodejno zaviranje v sili, asistenco za vožnjo po voznem pasu, pa tudi kopico parkirnih senzorjev s kamero za vzvratno vožnjo. Da imamo občutek, da je tudi ponoči dan, poskrbijo žarometi v tehniki LED.
Tudi pogonska kombinacija je podrejena udobju ‒ zmogljiv 1,6-litrski, 133- kilovatni turbobencinski motor je zmožen ponuditi tudi kar nekaj dinamike, z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom pa zagotavlja prijetno vožnjo, med katero tako rekoč ne slišimo motorja in tudi ne občutimo prestavljanja. C5 aircross je bil zamišljen predvsem kot uporaben SUV, ki se z nekaterimi elektronskimi pripomočki laže spoprijema tudi z manj prijaznimi tereni, predvsem pa se trudi ugoditi voznikom, ki jim je udobje na prvem mestu. Je pa res, da moramo ceno prej omenjenega manjšega C3 aircrossa podvojiti, če bi hoteli zapeljati v domačo garažo najzmogljivejšega in tako bogato opremljenega C5.
Še k novostim preteklih dni. Novi španski športnik, Cuprin model formentor je začel svoj pohod z 228 kilovatnim motorjem in štirikolesnim pogonom, zdaj pa so razširili motorno ponudbo. V ponudbi je sedem motorjev, tudi dva hibrida, osnovni pa je 1,5 litrski bencinski TSI s 110 kilovati; formentor s takim motorjem stane dobrih 30 tisočakov.
Prodajno pot je začela tudi osvežena ateca, tako Cupra kot Seat. Nov je predvsem prednji del, osveženi so motorji (dizel je poslej le dvolitrski), boljša je povezljivost, cuprina izpeljanka ima še nekaj oblikovnih posebnosti, recimo agresivnejšo masko, pa spojler na zadku. Začetna cena za ateko znaša dobrih dvajset tisočakov.
Jeep je v Slovenijo pripeljal dva priključnohibridna modela – renegade in compass 4xe. Oba poganja 1,3 litrski turbo motor, ki razvije 96 oziroma 132 kilovatov moči, poganja sprednji kolesi. Na zadnji osi pa je nameščen še elektromotor z močjo 45 kilovatov. Baterija zagotavlja do 43 kilometrov dosega na elektriko. Modela se bistveno ne razlikujeta od drugih klasičnih sorodnikov, v notranjosti je seveda nekaj sprememb zaradi prikaza informacij, povezanih z drugačnim pogonom. Ponujajo tri različne nivoje opreme, cene pa se z upoštevanjem popusta začnejo pri 35 za renegade oziroma 37 tisočakih in pol za compass.
Da ne bomo samo o najnovejših, še čisto malo nostalgije. Čestitki naj prejmeta stoenka, ki je v teh dneh praznovala 50 let in pa katrca, ki jih ima 60.
In še čisto za konec: če bo šlo približno tako kot naj bi šlo in kot za zdaj kaže, da bo šlo, potem bo kmalu na cestah še več šolarjev. Ker so se morda odvadili šolskih poti, bomo vozniki zato bolj pozorni.
867 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo. Kandidati po pravilu vedno obiščejo tudi središče avtomobilskega dogajanja čez lužo v Detroitu in nagovorijo tamkajšnje proizvajalce. Načrti in smernice, ki jih tam začrtajo, so še kako pomembni tudi za Evropo, tudi za Slovenijo. Andrej Brglez poudarja, kako zelo sta si v tem pogledu različna prejšnji predsednik Trump in sedanji Biden; prvi ima rad velike in drage igrače, drugi pa se je dolga leta v službo vozil z vlakom. Trumpa je podpirala naftna industrija, Biden pa bo zdaj nedvomno spet obudil skrb za okolju prijaznejša pogonska sredstva. Ameriška politika bo torej poslej bolj spet prijazna do okolja.
Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo.
Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo. Kandidati po pravilu vedno obiščejo tudi središče avtomobilskega dogajanja čez lužo v Detroitu in nagovorijo tamkajšnje proizvajalce. Načrti in smernice, ki jih tam začrtajo, so še kako pomembni tudi za Evropo, tudi za Slovenijo. Andrej Brglez poudarja, kako zelo sta si v tem pogledu različna prejšnji predsednik Trump in sedanji Biden; prvi ima rad velike in drage igrače, drugi pa se je dolga leta v službo vozil z vlakom. Trumpa je podpirala naftna industrija, Biden pa bo zdaj nedvomno spet obudil skrb za okolju prijaznejša pogonska sredstva. Ameriška politika bo torej poslej bolj spet prijazna do okolja.
Pri Citroenu zadnje čase posvečajo precej pozornosti živahnemu videzu svojih vozil, predvsem manjših. Pred dobrim letom je to potrdil novi C3, potem pa mu je sledil C3 aircross, ki je prinesel vse, kar bi pravzaprav pričakovali glede na oznako. Gre za manjšega križanca, ki je nekoliko privzdignjen, torej malo bolj oddaljen od tal; to veseli vse, ki radi sedijo malo više (in teh ni malo). To pomeni, da smo lahko tudi malo pogumnejši ob premagovanju robnikov, ne gre pa seveda za kakšnega ljubitelja terenske vožnje. To potrjuje tudi pogon na prednji kolesi; je pa res, da sistem grip control vendarle omogoča lažje premagovanje manj prijaznih podlag. Sodeluje lahko tudi sistem, ki vzdržuje počasno vožnjo po strmem klancu navzdol. Sicer pa tako vemo, kako je s tovrstnimi avtomobili: gibljejo se skoraj vedno le po mestnih okoljih.
V notranjosti v skladu z najnovejšo modo seveda ne gre brez osrednjega, na dotik občutljivega zaslona. Ob vsesplošnem in tako rekoč že kar obveznem vdiranju digitalizacije vseeno odobravamo odločitev, da so za nekaj osnovnih funkcij (tudi nastavitev glasnosti radia) pustili možnost upravljanja z gumbi oziroma stikali. V notranjosti je ob vsesplošni želji po udobju treba posebej pohvaliti možnost premikanja zadnje klopi za 15 centimetrov, uporabnost pa poveča še možnost zlaganja sedežev v ravno dno.
Pogonska kombinacija 81-kilovatnega turbobencinskega trivaljnika in petstopenjskega ročnega menjalnika se verjetno marsikomu ne zdi optimalna (predvsem se zadnje čase zelo redko zgodi, da je na voljo le pet prestav), a na koncu ugotovimo, da stvar pravzaprav kar ustrezno deluje. Če vozimo dovolj zmerno, lahko dosežemo povprečje porabe tudi pod šest litrov na sto kilometrov.
Če smo ljubitelji malo živahnejšega oblikovanja in barvnih kombinacij, predvsem pa, če dajemo prednost udobju, manj dinamiki, je C3 aircross lahko prava izbira; z zelo solidno opremljenostjo z oznako Shine je cena približno 19 tisočakov.
Še več udobja pa pri francoskem izdelovalcu vozil prinese večji model C5 aircross. Beseda udobje v tem najnovejšem in največjem Citroenovem križancu ali SUV-ju, kakor želite, pomeni več stvari. Ob več prostora v kabini in prtljažniku gre za kopico tehnoloških dodatkov, ki vplivajo na boljše počutje, pa seveda tudi na večjo varnost med vožnjo. Ena izmed posebnosti so hidravlični omejevalniki hoda vzmetenja, ki povečajo mirnost vozila tudi na manj prijazni podlagi ‒ pri Citroenu gre vendarle za to, da je vožnja čim mehkejša in udobnejša.
Udobje pomenijo tudi trije ločeni in vzdolžno pomični sedeži zadaj, ki jih seveda lahko zložimo, ponujajo pa tudi možnost nastavitve naklona naslonjala. Vrata prtljažnika lahko odpiramo z gibom noge pod zadnjim odbijačem.
Oznaka Shine pomeni bogato opremo. Avtomobil ima aktivni tempomat s funkcijo ustavljanja in speljevanja, samodejno zaviranje v sili, asistenco za vožnjo po voznem pasu, pa tudi kopico parkirnih senzorjev s kamero za vzvratno vožnjo. Da imamo občutek, da je tudi ponoči dan, poskrbijo žarometi v tehniki LED.
Tudi pogonska kombinacija je podrejena udobju ‒ zmogljiv 1,6-litrski, 133- kilovatni turbobencinski motor je zmožen ponuditi tudi kar nekaj dinamike, z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom pa zagotavlja prijetno vožnjo, med katero tako rekoč ne slišimo motorja in tudi ne občutimo prestavljanja. C5 aircross je bil zamišljen predvsem kot uporaben SUV, ki se z nekaterimi elektronskimi pripomočki laže spoprijema tudi z manj prijaznimi tereni, predvsem pa se trudi ugoditi voznikom, ki jim je udobje na prvem mestu. Je pa res, da moramo ceno prej omenjenega manjšega C3 aircrossa podvojiti, če bi hoteli zapeljati v domačo garažo najzmogljivejšega in tako bogato opremljenega C5.
Še k novostim preteklih dni. Novi španski športnik, Cuprin model formentor je začel svoj pohod z 228 kilovatnim motorjem in štirikolesnim pogonom, zdaj pa so razširili motorno ponudbo. V ponudbi je sedem motorjev, tudi dva hibrida, osnovni pa je 1,5 litrski bencinski TSI s 110 kilovati; formentor s takim motorjem stane dobrih 30 tisočakov.
Prodajno pot je začela tudi osvežena ateca, tako Cupra kot Seat. Nov je predvsem prednji del, osveženi so motorji (dizel je poslej le dvolitrski), boljša je povezljivost, cuprina izpeljanka ima še nekaj oblikovnih posebnosti, recimo agresivnejšo masko, pa spojler na zadku. Začetna cena za ateko znaša dobrih dvajset tisočakov.
Jeep je v Slovenijo pripeljal dva priključnohibridna modela – renegade in compass 4xe. Oba poganja 1,3 litrski turbo motor, ki razvije 96 oziroma 132 kilovatov moči, poganja sprednji kolesi. Na zadnji osi pa je nameščen še elektromotor z močjo 45 kilovatov. Baterija zagotavlja do 43 kilometrov dosega na elektriko. Modela se bistveno ne razlikujeta od drugih klasičnih sorodnikov, v notranjosti je seveda nekaj sprememb zaradi prikaza informacij, povezanih z drugačnim pogonom. Ponujajo tri različne nivoje opreme, cene pa se z upoštevanjem popusta začnejo pri 35 za renegade oziroma 37 tisočakih in pol za compass.
Da ne bomo samo o najnovejših, še čisto malo nostalgije. Čestitki naj prejmeta stoenka, ki je v teh dneh praznovala 50 let in pa katrca, ki jih ima 60.
In še čisto za konec: če bo šlo približno tako kot naj bi šlo in kot za zdaj kaže, da bo šlo, potem bo kmalu na cestah še več šolarjev. Ker so se morda odvadili šolskih poti, bomo vozniki zato bolj pozorni.
Kar zadeva poletne in zimske pnevmatike, strokovnjaki trdijo (in tudi pri nas pogosto poudarjamo), da se ni priporočljivo voziti s prvimi pozimi in z drugimi poleti. Poletne imajo pozimi slabši oprijem, zimske se poleti na toplem asfaltu hitreje obrabijo, če opozorimo le na dve bistveni stvari. V minulih dneh pa smo lahko po mnogih medijih zasledili, da naj v teh dneh ne hitimo in pustimo še nekaj časa zimske gume, ker je vreme še precej nezanesljivo in temperature tudi bolj zimske, torej tudi asfalt precej hladen. Uroš Suhadolc iz Tehnične podpore kupcem podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires med drugim poudarja, da je za daljšo življenjsko dobo pnevmatik pomembna redna kontrola tlaka v pnevmatikah, pa tudi to, da jih vsaj enkrat letno rotiramo, torej da zadnje namestimo spredaj in obratno. Andrej Brglez pa dodaja, da s tem, ko ustrezno skrbimo za gume na svojem avtomobilu, ob tem, da jim podaljšamo življenjsko dobo, naredimo tudi nekaj dobrega za okolje.
Tako kot se spreminja mobilnost oziroma mobilnostne potrebe, tako se pojavljajo tudi nove oblike nakupa oziroma financiranja vozil. V nekaterih evropskih državah se je tako že kar precej uveljavilo t.i. financiranje z odkupom. Pri nas je tega še zelo malo, a tovrstna ponudba obstaja in nekateri se je že poslužujejo. Primož Tiringar, direktor Toyote Slovenija, razloži, da je na ta način obrok vsak mesec enak, po določenem času pa se lahko rabljeno vozilo zamenja z novim – s tem, da obrok ostaja enak. Še en način financiranja mobilnosti, ki prihaja tudi k nam.
Ko se omenja električni avtomobil, nekako sodi zraven, da se razmišlja tudi o ničnih škodljivih izpustih. Ve pa se tudi, da komponente za električni avtomobil nekje nastanejo, jih proizvedejo in da je ta proizvodnja vse prej kot čista. A če se to onesnaževanje ali pa recimo kar "svinjanje" ne dogaja v našem okolju, nekako nismo tako občutljivi; to je daleč od nas in nas niti ne zanima pretirano. A tako razmišljanje zavaja; če ne bomo gledali dlje, tudi na druge kontinente, potem se nam ne piše dobro.
Poročnih pogodb je vedno več, avtomobilski proizvajalci različnih znamk si izmenjujejo svoje rešitve in proizvode, jih tudi skupaj razvijajo.
V Bruslju bi radi v okviru iniciative za zmanjšanje nezgod s smrtnim izidom na evropskih cestah največjo dovoljeno hitrost omejili na 180 km/h. V EU imajo vse države določene najvišje dovoljene hitrosti – največ 140 km/h, razen Nemčije, na katero se pravzaprav nanaša pobuda Bruslja. A Nemci se z različnimi argumenti pobudi upirajo in trdijo, da je kakršnokoli omejevanje hitrosti v nasprotju z vsako človeško logiko in da so nemške avtoceste najvarnejše na svetu. Poleg zgodovinskega pregleda omejitev hitrosti analiziramo tudi model DS3 Crossback in večjega DS7 Crossback.
Danes se bomo še enkrat ozrli na preteklo s korono zaznamovano avtomobilistično leto. Tokrat z vidika prevoženih kilometrov, ki jih je bilo občutno manj, manj je bilo tudi žrtev prometnih nesreč, a ne toliko manj kot bi morda lahko pričakovali glede na to, da smo se bistveno manj vozili. Z Andrejem se sprašujeva, zakaj število prometnih nesreč ni bolj padlo? V Nemčiji se veliko govori o omejitvah hitrosti na avtocestah, a to verjetno ni prava formula za zmanjšanje števila žrtev, saj so avtoceste daleč najbolj varne, tudi pri nas.
Po Evropi se je delež hibridnih in tudi električnih vozil občutno povečal, mi pa smo s Hrvaško povsem na repu razpredelnice, pri nakupu se ne obnašamo premišljeno in racionalno. Preizkusimo osvežena modela Peugeot 3008 in 5008 z izboljšanim sistemom nočne vidljivosti in prilagodljivim tempomatom. Pri prvem modelu je možen tudi hibridni pogon, približno 59 kilometrov električne avtonomije.
Prodaja avtomobilov je pri nas v letu 2020 padla za 26 odstotkov. Krivec je znani virus. Tudi letošnje leto se za prodajalce avtomobilov ni začelo obetavno, saloni so še vedno zaprti. Kupci sicer veliko poizvedovanj opravijo po spletu, a za dokončno izbiro in nakup se v veliki večini na koncu odločijo v prodajnem salonu. Zapeljemo se s Cliom, ki gre tudi na plin - z njim se da prevoziti tudi do tisoč kilometrov; poročamo pa še o povečanju proizvodnje električnih vozil pri nekaterih proizvajacih, ki so v preteklem letu beležili občutno povečanje prodaje elektrificiranih vozil.
Predstavitev vseh petih finalistov, ki so jih izbrali gledalci, poslušalci in bralci devetih medijev - z Andrejem Brglezom.
Prejšnja leta smo v tem terminu in ob tej priložnosti poskušali v nekaj stavkih povzeti dvanajst mesecev v avtomobilski industriji, v mobilnosti, tehnologiji in kar je podobnih izrazov, ki brenčijo okoli druge najbolj priljubljene teme moškega dela civilizacije. Prva najbolj priljubljena tema moškega dela civilizacije je na srečo še vedno ženski del civilizacije, recimo. Leto 2020 je naša običajna vprašanja dramatično spremenilo. O napredku tehnike, tehnologije in navad se letos nima smisla vpraševati … Čeprav, da ne bo razumljeno narobe, sta tako razvoj kot snovanje znotraj avtomobilskega dela mobilnosti tekla bolj ko ne nemoteno naprej. A uporabniki smo se med dolgimi zaporami, omejitvami in vračanji k osnovam bivanja vprašali skoraj usodno vprašanje: »Ali avtomobile sploh še potrebujemo?«
Iztekajoče se leto je bilo tudi v avtomobilski industriji precej drugačno kot prejšnja. Zaznamoval ga je koronavirus, ki nam je pomagal spoznati, kako zelo široko je področje avtomobilske industrije in kako globoko segajo korenine. Posledice zmanjšanega obsega izdelave in prodaje so občutili tudi mnogi v Sloveniji, ki so tako ali drugače povezani s to dejavnostjo. Avtomobilska industrija je po mnogih letih zaporedne rasti zdaj prvič doživela padec ali vsaj stagnacijo, a posledice naj ravno zaradi kopičenja kapitala v prejšnjih letih najbrž ne bodo pretirano boleče. Zdaj so avtomobilski snovalci pred dilemo, kam usmeriti razvoj in svoje sile, da bodo v prihodnjih letih čim bolj konkurenčni. Ker je ponudb različnih načinov in kombinacij pogonov vedno več, so v dilemi ne samo proizvajalci, ampak tudi kupci. Komentira Andrej Brglez.
Direktor Zavoda Vozim David Razboršek poudarja, da se je med leti 2015 in 2019 pri mladih voznikih za 60 odstotkov zmanjšal delež smrti, ki so posledica prometnih nesreč povzročenih pod vplivom alkohola. Mladi si zaslužijo pohvalo. Starejši pa kot kaže še vedno pogosto govorijo eno, delajo pa drugo, torej še vedno prepogosto sedajo za volan pijani. Andrej Brglez upa, da bodo mladi svoj odgovoren odnos do prometa gojili še naprej, za starejše kršitelje pa bi morda bilo priporočljivo zakrpati kakšno luknjo v zakonu, ki še vedno omogoča preveč lahkomiseln pogled na vožnjo pod vplivom alkohola.
Moralna teža avtomobila – besedna zveza, ki jo zadnje čase pogosteje slišimo. Morda zveni malo čudno, upali bi si trditi, da tudi kar malo marketinško, a vseeno upamo, da ne preveč. Andrej Brglez razloži, da so poskusi dviga morale, če to tako imenujemo, v proizvodnji avtomobilov stari že več kot sto let, saj je že Henry Ford kontroliral svoje delavce na domu in preverjal, kako živijo njihove družine. Skratka, moralna teža avtomobila naj bi v prihodnosti dobila več teže.
Manjša, osebna električna vozila, tu smo že kar doma, bi lahko rekli. Kamioni, avtobusi in sploh, kar je večjih prevoznih sredstev, tu pa so zgodbe, ali pa recimo kar računice, precej drugačne. Pri kamionih je pomembna nosilnost, torej s seboj voziti velike in težke baterije, ni smiselno. Poleg tega jih je treba tudi polniti. Koliko časa bi to trajalo in kako velik doseg bi omogočilo?
Prodaja priključnih hibridnih vozil v Evropi zadnje čase hitro narašča. Preizkusi najnovejših modelov pa so potrdili, da ti onesnažujejo okolje precej bolj, kot obljubljajo njihovi proizvajalci. Tako Mednarodni svet za čisti prevoz kot tudi Organizacija Transport&Environment sta po analizi podatkov potrdila, da naj bi bile realne emisije CO2 v praksi dva do trikrat višje od tistih uradno zapisanih. Proizvajalci razlagajo, da se navedene vrednosti lahko dosegajo pod določenimi pogoji, kar je veljalo tudi za dizle, ki so se pred časom znašli v podobni aferi. Končno pa lahko spomnimo tudi na električna vozila, ki v praksi tudi nikoli ne uresničijo obljubljenih dosegov.
Obeta se nam kar nekaj sprememb, povezanih z denarjem in cestami - ne samo pri obdavčitvi motornih vozil, pri katerih bo ključen dejavnik okoljski vidik, temveč tudi pri prometni varnosti, nižje bodo namreč kazni za prehitre voznike. O nekaterih razmišlja Andrej Brglez. Z njim se je pogovarjal Boris Žgajnar.
V začetku novembra je potekal tradicionalni vrh nemške avtomobilske industrije, ki vse bolj nakazuje zeleno spremembo. Glavni industrijski sektor v Nemčiji se brez dvoma ukvarja z največjo preobrazbo avtomobilske industrije v zgodovini, a trajnost ni garancija, ki bi jamčila dobro prodajo. Več o smernicah prihodnosti pa Andrej Brglez v pogovoru z Borisom Žgajnarjem.
Dnevi so krajši, čas med vožnjo, ko nam cesto osvetljujejo avtomobilski žarometi pa vse daljši. Danes torej nekaj več o avtomobilskih lučeh, ki so pri izbiri avtomobila eden izmed tistih dodatnih paketov, na katerega običajno povsem pozabimo. Malokdo ve, da je mogoče na avto namestiti različne luči in, da izbira primernih pomeni razmislek o tem, kakšne so naše vozniške zahteve. O podrobnostih danes Boris Žgajnar v pogovoru z Andrejem Brglezom.
V zadnjem času pogosto govorimo o tem, da se avtomobili povezujejo v svet interneta. Vsak dan je manj takih, ki bi bili povsem odrezani od takega ali drugačnega deljenja podatkov. Ob tem, da tovrstno povezovanje prinaša prednosti in izboljšave tudi na področju varnosti na cestah, pa se seveda pojavljajo tudi vprašanja, kdo vse posledično lahko dobi podatke, ki razkrivajo, kje se vozimo, s kom, kako hitro in podobno in kaj bo z njimi počel. Dileme, kdo bo vestno in odgovorno ravnal s temi podatki, so povsem na mestu. Andrej Brglez kot eno od pridobitev navaja možnost, da če bi v določenem okolju bili vsi telefoni povezani, potem bi lahko eden opozoril drugega na prihod oziroma nevarnost, ki se zaradi križanja udeležencev v prometu lahko pojavi.
Neveljaven email naslov