Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo. Kandidati po pravilu vedno obiščejo tudi središče avtomobilskega dogajanja čez lužo v Detroitu in nagovorijo tamkajšnje proizvajalce. Načrti in smernice, ki jih tam začrtajo, so še kako pomembni tudi za Evropo, tudi za Slovenijo. Andrej Brglez poudarja, kako zelo sta si v tem pogledu različna prejšnji predsednik Trump in sedanji Biden; prvi ima rad velike in drage igrače, drugi pa se je dolga leta v službo vozil z vlakom. Trumpa je podpirala naftna industrija, Biden pa bo zdaj nedvomno spet obudil skrb za okolju prijaznejša pogonska sredstva. Ameriška politika bo torej poslej bolj spet prijazna do okolja.
Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo.
Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo. Kandidati po pravilu vedno obiščejo tudi središče avtomobilskega dogajanja čez lužo v Detroitu in nagovorijo tamkajšnje proizvajalce. Načrti in smernice, ki jih tam začrtajo, so še kako pomembni tudi za Evropo, tudi za Slovenijo. Andrej Brglez poudarja, kako zelo sta si v tem pogledu različna prejšnji predsednik Trump in sedanji Biden; prvi ima rad velike in drage igrače, drugi pa se je dolga leta v službo vozil z vlakom. Trumpa je podpirala naftna industrija, Biden pa bo zdaj nedvomno spet obudil skrb za okolju prijaznejša pogonska sredstva. Ameriška politika bo torej poslej bolj spet prijazna do okolja.
Pri Citroenu zadnje čase posvečajo precej pozornosti živahnemu videzu svojih vozil, predvsem manjših. Pred dobrim letom je to potrdil novi C3, potem pa mu je sledil C3 aircross, ki je prinesel vse, kar bi pravzaprav pričakovali glede na oznako. Gre za manjšega križanca, ki je nekoliko privzdignjen, torej malo bolj oddaljen od tal; to veseli vse, ki radi sedijo malo više (in teh ni malo). To pomeni, da smo lahko tudi malo pogumnejši ob premagovanju robnikov, ne gre pa seveda za kakšnega ljubitelja terenske vožnje. To potrjuje tudi pogon na prednji kolesi; je pa res, da sistem grip control vendarle omogoča lažje premagovanje manj prijaznih podlag. Sodeluje lahko tudi sistem, ki vzdržuje počasno vožnjo po strmem klancu navzdol. Sicer pa tako vemo, kako je s tovrstnimi avtomobili: gibljejo se skoraj vedno le po mestnih okoljih.
V notranjosti v skladu z najnovejšo modo seveda ne gre brez osrednjega, na dotik občutljivega zaslona. Ob vsesplošnem in tako rekoč že kar obveznem vdiranju digitalizacije vseeno odobravamo odločitev, da so za nekaj osnovnih funkcij (tudi nastavitev glasnosti radia) pustili možnost upravljanja z gumbi oziroma stikali. V notranjosti je ob vsesplošni želji po udobju treba posebej pohvaliti možnost premikanja zadnje klopi za 15 centimetrov, uporabnost pa poveča še možnost zlaganja sedežev v ravno dno.
Pogonska kombinacija 81-kilovatnega turbobencinskega trivaljnika in petstopenjskega ročnega menjalnika se verjetno marsikomu ne zdi optimalna (predvsem se zadnje čase zelo redko zgodi, da je na voljo le pet prestav), a na koncu ugotovimo, da stvar pravzaprav kar ustrezno deluje. Če vozimo dovolj zmerno, lahko dosežemo povprečje porabe tudi pod šest litrov na sto kilometrov.
Če smo ljubitelji malo živahnejšega oblikovanja in barvnih kombinacij, predvsem pa, če dajemo prednost udobju, manj dinamiki, je C3 aircross lahko prava izbira; z zelo solidno opremljenostjo z oznako Shine je cena približno 19 tisočakov.
Še več udobja pa pri francoskem izdelovalcu vozil prinese večji model C5 aircross. Beseda udobje v tem najnovejšem in največjem Citroenovem križancu ali SUV-ju, kakor želite, pomeni več stvari. Ob več prostora v kabini in prtljažniku gre za kopico tehnoloških dodatkov, ki vplivajo na boljše počutje, pa seveda tudi na večjo varnost med vožnjo. Ena izmed posebnosti so hidravlični omejevalniki hoda vzmetenja, ki povečajo mirnost vozila tudi na manj prijazni podlagi ‒ pri Citroenu gre vendarle za to, da je vožnja čim mehkejša in udobnejša.
Udobje pomenijo tudi trije ločeni in vzdolžno pomični sedeži zadaj, ki jih seveda lahko zložimo, ponujajo pa tudi možnost nastavitve naklona naslonjala. Vrata prtljažnika lahko odpiramo z gibom noge pod zadnjim odbijačem.
Oznaka Shine pomeni bogato opremo. Avtomobil ima aktivni tempomat s funkcijo ustavljanja in speljevanja, samodejno zaviranje v sili, asistenco za vožnjo po voznem pasu, pa tudi kopico parkirnih senzorjev s kamero za vzvratno vožnjo. Da imamo občutek, da je tudi ponoči dan, poskrbijo žarometi v tehniki LED.
Tudi pogonska kombinacija je podrejena udobju ‒ zmogljiv 1,6-litrski, 133- kilovatni turbobencinski motor je zmožen ponuditi tudi kar nekaj dinamike, z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom pa zagotavlja prijetno vožnjo, med katero tako rekoč ne slišimo motorja in tudi ne občutimo prestavljanja. C5 aircross je bil zamišljen predvsem kot uporaben SUV, ki se z nekaterimi elektronskimi pripomočki laže spoprijema tudi z manj prijaznimi tereni, predvsem pa se trudi ugoditi voznikom, ki jim je udobje na prvem mestu. Je pa res, da moramo ceno prej omenjenega manjšega C3 aircrossa podvojiti, če bi hoteli zapeljati v domačo garažo najzmogljivejšega in tako bogato opremljenega C5.
Še k novostim preteklih dni. Novi španski športnik, Cuprin model formentor je začel svoj pohod z 228 kilovatnim motorjem in štirikolesnim pogonom, zdaj pa so razširili motorno ponudbo. V ponudbi je sedem motorjev, tudi dva hibrida, osnovni pa je 1,5 litrski bencinski TSI s 110 kilovati; formentor s takim motorjem stane dobrih 30 tisočakov.
Prodajno pot je začela tudi osvežena ateca, tako Cupra kot Seat. Nov je predvsem prednji del, osveženi so motorji (dizel je poslej le dvolitrski), boljša je povezljivost, cuprina izpeljanka ima še nekaj oblikovnih posebnosti, recimo agresivnejšo masko, pa spojler na zadku. Začetna cena za ateko znaša dobrih dvajset tisočakov.
Jeep je v Slovenijo pripeljal dva priključnohibridna modela – renegade in compass 4xe. Oba poganja 1,3 litrski turbo motor, ki razvije 96 oziroma 132 kilovatov moči, poganja sprednji kolesi. Na zadnji osi pa je nameščen še elektromotor z močjo 45 kilovatov. Baterija zagotavlja do 43 kilometrov dosega na elektriko. Modela se bistveno ne razlikujeta od drugih klasičnih sorodnikov, v notranjosti je seveda nekaj sprememb zaradi prikaza informacij, povezanih z drugačnim pogonom. Ponujajo tri različne nivoje opreme, cene pa se z upoštevanjem popusta začnejo pri 35 za renegade oziroma 37 tisočakih in pol za compass.
Da ne bomo samo o najnovejših, še čisto malo nostalgije. Čestitki naj prejmeta stoenka, ki je v teh dneh praznovala 50 let in pa katrca, ki jih ima 60.
In še čisto za konec: če bo šlo približno tako kot naj bi šlo in kot za zdaj kaže, da bo šlo, potem bo kmalu na cestah še več šolarjev. Ker so se morda odvadili šolskih poti, bomo vozniki zato bolj pozorni.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo. Kandidati po pravilu vedno obiščejo tudi središče avtomobilskega dogajanja čez lužo v Detroitu in nagovorijo tamkajšnje proizvajalce. Načrti in smernice, ki jih tam začrtajo, so še kako pomembni tudi za Evropo, tudi za Slovenijo. Andrej Brglez poudarja, kako zelo sta si v tem pogledu različna prejšnji predsednik Trump in sedanji Biden; prvi ima rad velike in drage igrače, drugi pa se je dolga leta v službo vozil z vlakom. Trumpa je podpirala naftna industrija, Biden pa bo zdaj nedvomno spet obudil skrb za okolju prijaznejša pogonska sredstva. Ameriška politika bo torej poslej bolj spet prijazna do okolja.
Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo.
Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo. Kandidati po pravilu vedno obiščejo tudi središče avtomobilskega dogajanja čez lužo v Detroitu in nagovorijo tamkajšnje proizvajalce. Načrti in smernice, ki jih tam začrtajo, so še kako pomembni tudi za Evropo, tudi za Slovenijo. Andrej Brglez poudarja, kako zelo sta si v tem pogledu različna prejšnji predsednik Trump in sedanji Biden; prvi ima rad velike in drage igrače, drugi pa se je dolga leta v službo vozil z vlakom. Trumpa je podpirala naftna industrija, Biden pa bo zdaj nedvomno spet obudil skrb za okolju prijaznejša pogonska sredstva. Ameriška politika bo torej poslej bolj spet prijazna do okolja.
Pri Citroenu zadnje čase posvečajo precej pozornosti živahnemu videzu svojih vozil, predvsem manjših. Pred dobrim letom je to potrdil novi C3, potem pa mu je sledil C3 aircross, ki je prinesel vse, kar bi pravzaprav pričakovali glede na oznako. Gre za manjšega križanca, ki je nekoliko privzdignjen, torej malo bolj oddaljen od tal; to veseli vse, ki radi sedijo malo više (in teh ni malo). To pomeni, da smo lahko tudi malo pogumnejši ob premagovanju robnikov, ne gre pa seveda za kakšnega ljubitelja terenske vožnje. To potrjuje tudi pogon na prednji kolesi; je pa res, da sistem grip control vendarle omogoča lažje premagovanje manj prijaznih podlag. Sodeluje lahko tudi sistem, ki vzdržuje počasno vožnjo po strmem klancu navzdol. Sicer pa tako vemo, kako je s tovrstnimi avtomobili: gibljejo se skoraj vedno le po mestnih okoljih.
V notranjosti v skladu z najnovejšo modo seveda ne gre brez osrednjega, na dotik občutljivega zaslona. Ob vsesplošnem in tako rekoč že kar obveznem vdiranju digitalizacije vseeno odobravamo odločitev, da so za nekaj osnovnih funkcij (tudi nastavitev glasnosti radia) pustili možnost upravljanja z gumbi oziroma stikali. V notranjosti je ob vsesplošni želji po udobju treba posebej pohvaliti možnost premikanja zadnje klopi za 15 centimetrov, uporabnost pa poveča še možnost zlaganja sedežev v ravno dno.
Pogonska kombinacija 81-kilovatnega turbobencinskega trivaljnika in petstopenjskega ročnega menjalnika se verjetno marsikomu ne zdi optimalna (predvsem se zadnje čase zelo redko zgodi, da je na voljo le pet prestav), a na koncu ugotovimo, da stvar pravzaprav kar ustrezno deluje. Če vozimo dovolj zmerno, lahko dosežemo povprečje porabe tudi pod šest litrov na sto kilometrov.
Če smo ljubitelji malo živahnejšega oblikovanja in barvnih kombinacij, predvsem pa, če dajemo prednost udobju, manj dinamiki, je C3 aircross lahko prava izbira; z zelo solidno opremljenostjo z oznako Shine je cena približno 19 tisočakov.
Še več udobja pa pri francoskem izdelovalcu vozil prinese večji model C5 aircross. Beseda udobje v tem najnovejšem in največjem Citroenovem križancu ali SUV-ju, kakor želite, pomeni več stvari. Ob več prostora v kabini in prtljažniku gre za kopico tehnoloških dodatkov, ki vplivajo na boljše počutje, pa seveda tudi na večjo varnost med vožnjo. Ena izmed posebnosti so hidravlični omejevalniki hoda vzmetenja, ki povečajo mirnost vozila tudi na manj prijazni podlagi ‒ pri Citroenu gre vendarle za to, da je vožnja čim mehkejša in udobnejša.
Udobje pomenijo tudi trije ločeni in vzdolžno pomični sedeži zadaj, ki jih seveda lahko zložimo, ponujajo pa tudi možnost nastavitve naklona naslonjala. Vrata prtljažnika lahko odpiramo z gibom noge pod zadnjim odbijačem.
Oznaka Shine pomeni bogato opremo. Avtomobil ima aktivni tempomat s funkcijo ustavljanja in speljevanja, samodejno zaviranje v sili, asistenco za vožnjo po voznem pasu, pa tudi kopico parkirnih senzorjev s kamero za vzvratno vožnjo. Da imamo občutek, da je tudi ponoči dan, poskrbijo žarometi v tehniki LED.
Tudi pogonska kombinacija je podrejena udobju ‒ zmogljiv 1,6-litrski, 133- kilovatni turbobencinski motor je zmožen ponuditi tudi kar nekaj dinamike, z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom pa zagotavlja prijetno vožnjo, med katero tako rekoč ne slišimo motorja in tudi ne občutimo prestavljanja. C5 aircross je bil zamišljen predvsem kot uporaben SUV, ki se z nekaterimi elektronskimi pripomočki laže spoprijema tudi z manj prijaznimi tereni, predvsem pa se trudi ugoditi voznikom, ki jim je udobje na prvem mestu. Je pa res, da moramo ceno prej omenjenega manjšega C3 aircrossa podvojiti, če bi hoteli zapeljati v domačo garažo najzmogljivejšega in tako bogato opremljenega C5.
Še k novostim preteklih dni. Novi španski športnik, Cuprin model formentor je začel svoj pohod z 228 kilovatnim motorjem in štirikolesnim pogonom, zdaj pa so razširili motorno ponudbo. V ponudbi je sedem motorjev, tudi dva hibrida, osnovni pa je 1,5 litrski bencinski TSI s 110 kilovati; formentor s takim motorjem stane dobrih 30 tisočakov.
Prodajno pot je začela tudi osvežena ateca, tako Cupra kot Seat. Nov je predvsem prednji del, osveženi so motorji (dizel je poslej le dvolitrski), boljša je povezljivost, cuprina izpeljanka ima še nekaj oblikovnih posebnosti, recimo agresivnejšo masko, pa spojler na zadku. Začetna cena za ateko znaša dobrih dvajset tisočakov.
Jeep je v Slovenijo pripeljal dva priključnohibridna modela – renegade in compass 4xe. Oba poganja 1,3 litrski turbo motor, ki razvije 96 oziroma 132 kilovatov moči, poganja sprednji kolesi. Na zadnji osi pa je nameščen še elektromotor z močjo 45 kilovatov. Baterija zagotavlja do 43 kilometrov dosega na elektriko. Modela se bistveno ne razlikujeta od drugih klasičnih sorodnikov, v notranjosti je seveda nekaj sprememb zaradi prikaza informacij, povezanih z drugačnim pogonom. Ponujajo tri različne nivoje opreme, cene pa se z upoštevanjem popusta začnejo pri 35 za renegade oziroma 37 tisočakih in pol za compass.
Da ne bomo samo o najnovejših, še čisto malo nostalgije. Čestitki naj prejmeta stoenka, ki je v teh dneh praznovala 50 let in pa katrca, ki jih ima 60.
In še čisto za konec: če bo šlo približno tako kot naj bi šlo in kot za zdaj kaže, da bo šlo, potem bo kmalu na cestah še več šolarjev. Ker so se morda odvadili šolskih poti, bomo vozniki zato bolj pozorni.
Ponekod so resno začeli preganjati dizle, brez elektrike ne gre, a ugotavljamo, da tudi z elektriko še ne bo šlo; vsaj obljube Teslinega Muska so se izkazale za nateg, tako z dobavami kot s ceno. Avtomobilska industrija je preživela kar nekaj mučnih dni po sodnih dvoranah in še jih bo, zanimiva pa je še ena izkušnja - moderni avtomobili se s kopico asistenčnih sistemov, združenih v tehnologijo avtonomne vožnje, že lahko vozijo skoraj sami, a seveda še vedno pod nadzorom voznika.
Ker vožnja v zelo gosti megli predstavlja veliko tveganje za varnost prometa, je DARS v zadnjem času izvedel več ukrepov, s katerimi želi povečati varnost ob zmanjšani vidljivosti. Pred dnevi so začeli testirati še sistem vidnega vodenja prometa v primeru megle na Golem vrhu – to je na odseku avtoceste med Senožečami in razcepom Nanos. Rdeče luči LED vozniku nakazujejo rob vozišča ter ga vodijo v primeru megle. Ob manjši megli se luči zgolj vklopijo, ob gostejši pa utripajo in s tem dodatno opozarjajo voznika na večjo previdnost in zbranost. LED-smernike bo DARS uporabljal tudi za opozarjanje na močno burjo, ki je tudi značilna za ta odsek in je prav tako nevaren pojav za udeležence v prometu.
Fordovi inženirji so se lotili razvoja še enega zanimivega projekta. Zamisel je navdihnila tehnologija za aktivno odpravljanje hrupa, s katero pri Fordovem športnem terencu Edgeu pomagajo potnikom zagotoviti tišje potovanje. Gre za prototip izolirane notranje pasje ute, ki bi ščitila občutljiva pasja ušesa pred hrupom, ki jim povzroča strah predvsem v teh decembrskih dneh. Ko mikrofoni v notranji pasji hišici zaznajo zvok ognjemeta oziroma kakšnih drugih pirotehničnih sredstev, začne vgrajeni avdio sistem oddajati nasprotne frekvence, ki učinkovito izničijo hrup ali ga vsaj znatno zmanjšajo. Sestavni del dizajna je pluta z visoko gostoto, ki je idealna za zvočno izolacijo. Kaže, da se torej psom le obetajo bolj mirni prazniki…
Zanimivo je vedeti, kdaj, na kakšen način kakšna preventivna pobuda, akcija, bolj deluje. Hitrostne table, prikazovalniki hitrosti imajo nedvomno svoj učinek, po zadnji raziskavi (pri nas je nameščenih 44 tovrstnih hitrostnih opozorilnih tabel) te zmanjšajo število tistih, ki prekoračijo dovoljeno hitrost, za približno pet odstotkov. Merili so tudi učinek sporočil na lokalnih radijskih postajah in na velikih panojih; izkazalo se je, da imajo taka sporočila manjši učinek.
Fordovi inženirji so raziskali, če lahko avtomobilom zdrsne tudi na navadnem listju podobno kot na snežni podlagi. V ta namen so z listjem prekrili njihov poligon v Belgiji in na pomoč poklicali napravo za testiranje trenja, ki s kotaljenjem po podlagi izmeri, kako spolzka je površina. Ugotovili so, da je listje v določenih situacijah res prav tako spolzko kot sneg. Če je na cesti sneg, večina vozi bolj počasi in previdno, ob listju pa pogosto premalo upoštevamo, da je površina lahko podobno spolzka in nevarna. Ekipa inženirjev je potem sodelovala pri razvoju voznega načina »Slippery«, ki je zasnovan za izboljšanje oprijema na spolzkih površinah. Sistem bodo predstavili v novem križancu, ki se imenuje focus active in ga bodo začeli prodajati v prihodnjih tednih.
Zadnjič smo preverjali, kako gre samovozečemu avtobusu na Dunaju, danes pa bomo urejali promet v Ingolstadtu, ki je po načinu prevozov kar precej podoben recimo Ljubljani. Naredili so preizkus, koliko obstoječih avtomobilov bi bilo treba v obstoječem prometu v mestu nadomestiti z avtonomnimi, da bi se prometni tok spremenil oziroma da bi bil občutno bolj tekoč. Ugotovili so, da bi moralo biti teh okoli 40 odstotkov, kar je kar veliko, torej bo preteklo še kar nekaj časa, da bo to možno.
V nekaterih državah v ZDA so legalizirali marihuano – trgovanje z njo je tako postalo zelo donosen posel, omenjajo se milijardni zaslužki. Neka raziskava pa je pred časom pokazala, da se je prav v državah, kjer so uporabo marihuane osvobodili, povečalo število prometnih nesreč, katerim bi lahko botrovalo prav uživanje marihuane. Sporočilo Andreja Brgleza je bilo zadnjič, v dneh, ko smo peli slavo novemu vinskemu letniku, da alkohol sam po sebi ni nič kriv, krivi smo mi sami… Ob opozarjanju, kako alkohol in volan ne gresta skupaj, pa pogosto pozabimo na nevarnosti, ki so povezane z uživanjem določenih zdravil in tudi nekaterih substanc, ki ravno tako vplivajo na manjšo sposobnost vožnje.
Pred dnevi smo zaključili preizkus, ki naj bi pokazal, če smo sposobni po avtocesti voziti s primerno varnostno razdaljo ter brez naglih pojemkov in pospeševanj. Tako naj bi povečali pretočnost vozil oziroma zmanjšali potovalni čas zjutraj v službo in popoldan nazaj. DARS je meritve izvajal na dveh odsekih – Višnja Gora – Ljubljana in Trojane – Ljubljana. Nataša Kovše z DARSa je predstavila primerjalne rezultate meritev. Ugotovitev je, da so se vozniki dobro odzvali predvsem na Dolenjski avtocesti, kjer se je v tednu intenzivnih meritev pretok vozil povečal za kar pet odstotkov, na Štajerski avtocesti pa za dva.
Prejšnji teden smo vas ves čas pozivali, da nam pomagate dokazati, da če vozimo z ustrezno varnostno razdaljo ter ne zaviramo in pospešujemo sunkovito, da na ta način skrajšamo čas potovanja v službo in nazaj. Po odzivih sodeč – klicali ste nas po telefonu in se odzivali na družabnih omrežjih, imamo občutek, da nam je ponekod vsaj občasno uspelo. Z Dolenjskega in Štajerskega konca ste bili hitreje v službi, tudi popoldan iz službe. Uradnih rezultatov meritev sicer še ni, bodo v prihodnjih dneh, čimprej vam jih sporočimo. Tudi Andrej Brglez pa ugotavlja, da je bil odziv očitno kar velik in želeli bi, da tak način vožnje poskušamo obdržati tudi v prihodnje. Če poizkusimo, lahko samo pridobimo.
Jutra so se že toliko ohladila, da lahko razmišljamo o zimski opremi na vozilih. Tako smo se zbrali v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, kjer smo se spomnili na pomen ustrezne priprave voznika in vozila na vožnjo pozimi. Osnova so seveda ustrezne zimske gume, priporočljivo je preveriti tudi nekatere druge vitalne dele avtomobila; po poročilih servisa AMZS morajo še vedno največkrat posredovati zaradi odpovedi akumulatorja. Če je avtomobil torej dobro pripravljen na vožnjo v zimskih razmerah, potem je le še na vozniku, da spremlja pogoje na cesti in prilagaja vožnjo. Posebej opozarjamo, da se vozilom ob samodejnem vklopu dnevnih luči ne prižgejo tudi zadnje, zato je ob slabši vidljivosti treba prižgati zasenčene luči in tako poskrbeti, da bo bolje vidna tudi zadnja stran našega vozila. Tudi meglenke lahko vklopimo, če se slabše vidi, tudi zadnje, da ne bodo prižgane samo na mestnih ulicah ob sicer normalni vidljivosti, kot se to ne prav redko dogaja.
Le s sodelovanjem z ostalimi udeleženci v prometu skrbimo za varnost in pretočnost. Intervencijska pot za reševalna vozila in varnostna razdalja sta le dva izmed ukrepov, ki naj bi se jih vozniki držali. Predstavljamo tudi novi vozili na slovenskem trgu - Hilux in Audi Q8.
Evropski parlament je potrdil cilje EU, da naj bi se povprečne vrednosti izpustov CO2 v EU prodanih avtomobilov do leta 2025 znižale za 20 odstotkov, do leta 2030 pa za 40. EU je najprej sicer predlagala nižje normative, a je okoljski odbor potem dosegel potrditev – nam se zdi, težko dosegljivih ciljev. Meritev izpustov v realnem prometu naj bi se začela izvajati leta 2023. Potrjene cilje seveda pozdravljamo, sprejete zaveze so nedvomno pozitiven znak, da bodo avtomobili vedno čistejši, a se hkrati bojimo, da so zastavljeni cilji predvsem odločitev politike in jih bo v zastavljenih časovnih rokih nemogoče doseči.
Najprej smo se vozniki navadili na pripenjanje z varnostnim pasom – tritočkovnega so patentirali leta 1955, Švedski Saab ga je ponudil kot del serijske opreme leta 1958, potem pa je trajalo še kar mnogo let, da so ga zakonsko predpisali. Potem smo zavarovali še sovoznika, zdaj se trudimo s pripenjanjem na zadnjih sedežih, trudimo se varno prevažati tudi otroke. V zadnjem času pa je vedno več tistih, ki v avtomobilih prevažajo pse ali druge živali. V Sloveniji je približno 270 tisoč psov in torej ni čudno, da posvečamo več pozornosti varni namestitvi in prevozu živali. Da so psi pravilno nameščeni v avtomobilu, je pomembno tudi v primeru prometne nesreče.
V teh krajih se vozimo po desni strani cestišča, volan imamo na levi. Ni bilo vedno tako, marsikje še danes ni. Vse ima svoj vzrok, svoje razloge, svojo zgodovino
Ko se nehajo tiste poletne počitniške gneče na cestah, se začno one druge, vsakdanje, recimo bolj mestne. Ker je megamest vedno več in jih še bo vedno več, je jasno, da se bo moralo nekaj zgoditi, sicer se bomo zadušili vsak v svoji pločevini. Nekateri so že začeli drugače razmišljati o avtomobilih, o mobilnosti na sploh. V preteklosti je razvoj narekoval razmišljanje, da mora imeti vsak svoj avtomobil, da se lahko kadarkoli zapelje kamorkoli. Otroci že dandanes začudeno gledajo recimo vinilke ali kasete, čez 20, 30, 50 let si bodo zanamci hodili ogledovat v muzeje naše avtomobile in bodo težko razumeli, da smo nekdaj imeli vsak svojega.
V zadnjih letih smo se že kar navadili, da proizvajalec avtomobilov vpokliče določeno število vozil zaradi napake in možnih negativnih posledic na servis. Tovrstni vpoklici se ne slišijo prav simpatično; če ljudje za določenega proizvajalca slišijo večkrat, je pogosto mogoče slišati, češ, z avtomobili te znamke je pa vedno kaj narobe. Res, težko je biti vesel in zadovoljen, če vpokličejo tvoj avtomobil na servis, a vseeno bolje, da napako preventivno odstranijo kot da nam jo prikrijejo in se potem zgodi kaj neprijetnega.
Med množico vseh drugih opravil, ki lahko motijo voznika med vožnjo, je tudi kajenje – razvada, ki se ji mnogi težko odrečejo tudi v avtomobilu. Opravilo zahteva kar nekaj gibov in telovadbe, tudi voznikove pozornosti, tako je kajenje za volanom lahko resen motilec med vožnjo. Potem pa je tu vsaj še ena posledica, ki bi morala motiti – slovenske lastnike avtomobilov prav gotovo; »prekajeni« avtomobili so manj vredni, ko jih prodajamo.
V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem so pripravili novinarsko konferenco, na kateri so nas spet spomnili, kako poskrbeti za varnost naših otrok na poti v šolo. Boštjan Smolej iz Sektorja prometne policije pri Generalni policijski upravi je poudaril, da imamo ob vseh drugih inštitucijah veliko vlogo pri povečevanju varnosti otrok na poti v šolo starši – po eni strani kot vzgojitelji in učitelji, po drugi pa tudi kot udeleženci v prometu. Velikokrat žal tudi pozabimo, da smo starši otrokom vzgled – tak ali drugačen.
Že pred časom je AMZS na svojem poligonu na Vranskem pripravila prometno -varnostni dan, na katerem so na zabaven način otrokom skušali prikazati, kako ravnati, da bodo v prometu čim bolj varni. Med drugim so s pomočjo hidravlične plošče simulirali obnašanje avtobusa na spolzki površini in ob tem na pasti in nevarnosti, ki prežijo na potnike v takih primerih, če ne uporabljajo varnostnega pasu. Andrej Brglez z ekipo je že kar izkušen pri preverjanju, kako se otroci vozijo, jih vozijo, jih vozimo v šolo. Še vedno je veliko prevoznikov, ki so premalo dosledni pri skrbi za varnost otrok. Tudi starši lahko naredimo več.
Od aprila 2019 se bodo stanovalci dunajske soseske Seestadt Aspern lahko vozili s samovozečim avtomobilom. Dva mini električna avtobusa brez voznika so tri mesece testirali na posebnem poligonu. Koordinator projekta Johannes Liebermann pove, da je ena glavnih ovir, ki jih zaznava avtonomni avtobus, dež, ki ga avtobus zaznava podobno kot recimo betonski zid. Pojavljajo se tudi še druge anomalije, tako mora operater ves čas nadzorovati vožnjo, da lahko posreduje, če gre kaj narobe. Liebermann predvideva, da so od javnega avtonomnega avtobusnega prevoza oddaljeni vsaj pet let.
Neveljaven email naslov