Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo. Kandidati po pravilu vedno obiščejo tudi središče avtomobilskega dogajanja čez lužo v Detroitu in nagovorijo tamkajšnje proizvajalce. Načrti in smernice, ki jih tam začrtajo, so še kako pomembni tudi za Evropo, tudi za Slovenijo. Andrej Brglez poudarja, kako zelo sta si v tem pogledu različna prejšnji predsednik Trump in sedanji Biden; prvi ima rad velike in drage igrače, drugi pa se je dolga leta v službo vozil z vlakom. Trumpa je podpirala naftna industrija, Biden pa bo zdaj nedvomno spet obudil skrb za okolju prijaznejša pogonska sredstva. Ameriška politika bo torej poslej bolj spet prijazna do okolja.
Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo.
Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo. Kandidati po pravilu vedno obiščejo tudi središče avtomobilskega dogajanja čez lužo v Detroitu in nagovorijo tamkajšnje proizvajalce. Načrti in smernice, ki jih tam začrtajo, so še kako pomembni tudi za Evropo, tudi za Slovenijo. Andrej Brglez poudarja, kako zelo sta si v tem pogledu različna prejšnji predsednik Trump in sedanji Biden; prvi ima rad velike in drage igrače, drugi pa se je dolga leta v službo vozil z vlakom. Trumpa je podpirala naftna industrija, Biden pa bo zdaj nedvomno spet obudil skrb za okolju prijaznejša pogonska sredstva. Ameriška politika bo torej poslej bolj spet prijazna do okolja.
Pri Citroenu zadnje čase posvečajo precej pozornosti živahnemu videzu svojih vozil, predvsem manjših. Pred dobrim letom je to potrdil novi C3, potem pa mu je sledil C3 aircross, ki je prinesel vse, kar bi pravzaprav pričakovali glede na oznako. Gre za manjšega križanca, ki je nekoliko privzdignjen, torej malo bolj oddaljen od tal; to veseli vse, ki radi sedijo malo više (in teh ni malo). To pomeni, da smo lahko tudi malo pogumnejši ob premagovanju robnikov, ne gre pa seveda za kakšnega ljubitelja terenske vožnje. To potrjuje tudi pogon na prednji kolesi; je pa res, da sistem grip control vendarle omogoča lažje premagovanje manj prijaznih podlag. Sodeluje lahko tudi sistem, ki vzdržuje počasno vožnjo po strmem klancu navzdol. Sicer pa tako vemo, kako je s tovrstnimi avtomobili: gibljejo se skoraj vedno le po mestnih okoljih.
V notranjosti v skladu z najnovejšo modo seveda ne gre brez osrednjega, na dotik občutljivega zaslona. Ob vsesplošnem in tako rekoč že kar obveznem vdiranju digitalizacije vseeno odobravamo odločitev, da so za nekaj osnovnih funkcij (tudi nastavitev glasnosti radia) pustili možnost upravljanja z gumbi oziroma stikali. V notranjosti je ob vsesplošni želji po udobju treba posebej pohvaliti možnost premikanja zadnje klopi za 15 centimetrov, uporabnost pa poveča še možnost zlaganja sedežev v ravno dno.
Pogonska kombinacija 81-kilovatnega turbobencinskega trivaljnika in petstopenjskega ročnega menjalnika se verjetno marsikomu ne zdi optimalna (predvsem se zadnje čase zelo redko zgodi, da je na voljo le pet prestav), a na koncu ugotovimo, da stvar pravzaprav kar ustrezno deluje. Če vozimo dovolj zmerno, lahko dosežemo povprečje porabe tudi pod šest litrov na sto kilometrov.
Če smo ljubitelji malo živahnejšega oblikovanja in barvnih kombinacij, predvsem pa, če dajemo prednost udobju, manj dinamiki, je C3 aircross lahko prava izbira; z zelo solidno opremljenostjo z oznako Shine je cena približno 19 tisočakov.
Še več udobja pa pri francoskem izdelovalcu vozil prinese večji model C5 aircross. Beseda udobje v tem najnovejšem in največjem Citroenovem križancu ali SUV-ju, kakor želite, pomeni več stvari. Ob več prostora v kabini in prtljažniku gre za kopico tehnoloških dodatkov, ki vplivajo na boljše počutje, pa seveda tudi na večjo varnost med vožnjo. Ena izmed posebnosti so hidravlični omejevalniki hoda vzmetenja, ki povečajo mirnost vozila tudi na manj prijazni podlagi ‒ pri Citroenu gre vendarle za to, da je vožnja čim mehkejša in udobnejša.
Udobje pomenijo tudi trije ločeni in vzdolžno pomični sedeži zadaj, ki jih seveda lahko zložimo, ponujajo pa tudi možnost nastavitve naklona naslonjala. Vrata prtljažnika lahko odpiramo z gibom noge pod zadnjim odbijačem.
Oznaka Shine pomeni bogato opremo. Avtomobil ima aktivni tempomat s funkcijo ustavljanja in speljevanja, samodejno zaviranje v sili, asistenco za vožnjo po voznem pasu, pa tudi kopico parkirnih senzorjev s kamero za vzvratno vožnjo. Da imamo občutek, da je tudi ponoči dan, poskrbijo žarometi v tehniki LED.
Tudi pogonska kombinacija je podrejena udobju ‒ zmogljiv 1,6-litrski, 133- kilovatni turbobencinski motor je zmožen ponuditi tudi kar nekaj dinamike, z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom pa zagotavlja prijetno vožnjo, med katero tako rekoč ne slišimo motorja in tudi ne občutimo prestavljanja. C5 aircross je bil zamišljen predvsem kot uporaben SUV, ki se z nekaterimi elektronskimi pripomočki laže spoprijema tudi z manj prijaznimi tereni, predvsem pa se trudi ugoditi voznikom, ki jim je udobje na prvem mestu. Je pa res, da moramo ceno prej omenjenega manjšega C3 aircrossa podvojiti, če bi hoteli zapeljati v domačo garažo najzmogljivejšega in tako bogato opremljenega C5.
Še k novostim preteklih dni. Novi španski športnik, Cuprin model formentor je začel svoj pohod z 228 kilovatnim motorjem in štirikolesnim pogonom, zdaj pa so razširili motorno ponudbo. V ponudbi je sedem motorjev, tudi dva hibrida, osnovni pa je 1,5 litrski bencinski TSI s 110 kilovati; formentor s takim motorjem stane dobrih 30 tisočakov.
Prodajno pot je začela tudi osvežena ateca, tako Cupra kot Seat. Nov je predvsem prednji del, osveženi so motorji (dizel je poslej le dvolitrski), boljša je povezljivost, cuprina izpeljanka ima še nekaj oblikovnih posebnosti, recimo agresivnejšo masko, pa spojler na zadku. Začetna cena za ateko znaša dobrih dvajset tisočakov.
Jeep je v Slovenijo pripeljal dva priključnohibridna modela – renegade in compass 4xe. Oba poganja 1,3 litrski turbo motor, ki razvije 96 oziroma 132 kilovatov moči, poganja sprednji kolesi. Na zadnji osi pa je nameščen še elektromotor z močjo 45 kilovatov. Baterija zagotavlja do 43 kilometrov dosega na elektriko. Modela se bistveno ne razlikujeta od drugih klasičnih sorodnikov, v notranjosti je seveda nekaj sprememb zaradi prikaza informacij, povezanih z drugačnim pogonom. Ponujajo tri različne nivoje opreme, cene pa se z upoštevanjem popusta začnejo pri 35 za renegade oziroma 37 tisočakih in pol za compass.
Da ne bomo samo o najnovejših, še čisto malo nostalgije. Čestitki naj prejmeta stoenka, ki je v teh dneh praznovala 50 let in pa katrca, ki jih ima 60.
In še čisto za konec: če bo šlo približno tako kot naj bi šlo in kot za zdaj kaže, da bo šlo, potem bo kmalu na cestah še več šolarjev. Ker so se morda odvadili šolskih poti, bomo vozniki zato bolj pozorni.
867 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo. Kandidati po pravilu vedno obiščejo tudi središče avtomobilskega dogajanja čez lužo v Detroitu in nagovorijo tamkajšnje proizvajalce. Načrti in smernice, ki jih tam začrtajo, so še kako pomembni tudi za Evropo, tudi za Slovenijo. Andrej Brglez poudarja, kako zelo sta si v tem pogledu različna prejšnji predsednik Trump in sedanji Biden; prvi ima rad velike in drage igrače, drugi pa se je dolga leta v službo vozil z vlakom. Trumpa je podpirala naftna industrija, Biden pa bo zdaj nedvomno spet obudil skrb za okolju prijaznejša pogonska sredstva. Ameriška politika bo torej poslej bolj spet prijazna do okolja.
Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo.
Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo. Kandidati po pravilu vedno obiščejo tudi središče avtomobilskega dogajanja čez lužo v Detroitu in nagovorijo tamkajšnje proizvajalce. Načrti in smernice, ki jih tam začrtajo, so še kako pomembni tudi za Evropo, tudi za Slovenijo. Andrej Brglez poudarja, kako zelo sta si v tem pogledu različna prejšnji predsednik Trump in sedanji Biden; prvi ima rad velike in drage igrače, drugi pa se je dolga leta v službo vozil z vlakom. Trumpa je podpirala naftna industrija, Biden pa bo zdaj nedvomno spet obudil skrb za okolju prijaznejša pogonska sredstva. Ameriška politika bo torej poslej bolj spet prijazna do okolja.
Pri Citroenu zadnje čase posvečajo precej pozornosti živahnemu videzu svojih vozil, predvsem manjših. Pred dobrim letom je to potrdil novi C3, potem pa mu je sledil C3 aircross, ki je prinesel vse, kar bi pravzaprav pričakovali glede na oznako. Gre za manjšega križanca, ki je nekoliko privzdignjen, torej malo bolj oddaljen od tal; to veseli vse, ki radi sedijo malo više (in teh ni malo). To pomeni, da smo lahko tudi malo pogumnejši ob premagovanju robnikov, ne gre pa seveda za kakšnega ljubitelja terenske vožnje. To potrjuje tudi pogon na prednji kolesi; je pa res, da sistem grip control vendarle omogoča lažje premagovanje manj prijaznih podlag. Sodeluje lahko tudi sistem, ki vzdržuje počasno vožnjo po strmem klancu navzdol. Sicer pa tako vemo, kako je s tovrstnimi avtomobili: gibljejo se skoraj vedno le po mestnih okoljih.
V notranjosti v skladu z najnovejšo modo seveda ne gre brez osrednjega, na dotik občutljivega zaslona. Ob vsesplošnem in tako rekoč že kar obveznem vdiranju digitalizacije vseeno odobravamo odločitev, da so za nekaj osnovnih funkcij (tudi nastavitev glasnosti radia) pustili možnost upravljanja z gumbi oziroma stikali. V notranjosti je ob vsesplošni želji po udobju treba posebej pohvaliti možnost premikanja zadnje klopi za 15 centimetrov, uporabnost pa poveča še možnost zlaganja sedežev v ravno dno.
Pogonska kombinacija 81-kilovatnega turbobencinskega trivaljnika in petstopenjskega ročnega menjalnika se verjetno marsikomu ne zdi optimalna (predvsem se zadnje čase zelo redko zgodi, da je na voljo le pet prestav), a na koncu ugotovimo, da stvar pravzaprav kar ustrezno deluje. Če vozimo dovolj zmerno, lahko dosežemo povprečje porabe tudi pod šest litrov na sto kilometrov.
Če smo ljubitelji malo živahnejšega oblikovanja in barvnih kombinacij, predvsem pa, če dajemo prednost udobju, manj dinamiki, je C3 aircross lahko prava izbira; z zelo solidno opremljenostjo z oznako Shine je cena približno 19 tisočakov.
Še več udobja pa pri francoskem izdelovalcu vozil prinese večji model C5 aircross. Beseda udobje v tem najnovejšem in največjem Citroenovem križancu ali SUV-ju, kakor želite, pomeni več stvari. Ob več prostora v kabini in prtljažniku gre za kopico tehnoloških dodatkov, ki vplivajo na boljše počutje, pa seveda tudi na večjo varnost med vožnjo. Ena izmed posebnosti so hidravlični omejevalniki hoda vzmetenja, ki povečajo mirnost vozila tudi na manj prijazni podlagi ‒ pri Citroenu gre vendarle za to, da je vožnja čim mehkejša in udobnejša.
Udobje pomenijo tudi trije ločeni in vzdolžno pomični sedeži zadaj, ki jih seveda lahko zložimo, ponujajo pa tudi možnost nastavitve naklona naslonjala. Vrata prtljažnika lahko odpiramo z gibom noge pod zadnjim odbijačem.
Oznaka Shine pomeni bogato opremo. Avtomobil ima aktivni tempomat s funkcijo ustavljanja in speljevanja, samodejno zaviranje v sili, asistenco za vožnjo po voznem pasu, pa tudi kopico parkirnih senzorjev s kamero za vzvratno vožnjo. Da imamo občutek, da je tudi ponoči dan, poskrbijo žarometi v tehniki LED.
Tudi pogonska kombinacija je podrejena udobju ‒ zmogljiv 1,6-litrski, 133- kilovatni turbobencinski motor je zmožen ponuditi tudi kar nekaj dinamike, z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom pa zagotavlja prijetno vožnjo, med katero tako rekoč ne slišimo motorja in tudi ne občutimo prestavljanja. C5 aircross je bil zamišljen predvsem kot uporaben SUV, ki se z nekaterimi elektronskimi pripomočki laže spoprijema tudi z manj prijaznimi tereni, predvsem pa se trudi ugoditi voznikom, ki jim je udobje na prvem mestu. Je pa res, da moramo ceno prej omenjenega manjšega C3 aircrossa podvojiti, če bi hoteli zapeljati v domačo garažo najzmogljivejšega in tako bogato opremljenega C5.
Še k novostim preteklih dni. Novi španski športnik, Cuprin model formentor je začel svoj pohod z 228 kilovatnim motorjem in štirikolesnim pogonom, zdaj pa so razširili motorno ponudbo. V ponudbi je sedem motorjev, tudi dva hibrida, osnovni pa je 1,5 litrski bencinski TSI s 110 kilovati; formentor s takim motorjem stane dobrih 30 tisočakov.
Prodajno pot je začela tudi osvežena ateca, tako Cupra kot Seat. Nov je predvsem prednji del, osveženi so motorji (dizel je poslej le dvolitrski), boljša je povezljivost, cuprina izpeljanka ima še nekaj oblikovnih posebnosti, recimo agresivnejšo masko, pa spojler na zadku. Začetna cena za ateko znaša dobrih dvajset tisočakov.
Jeep je v Slovenijo pripeljal dva priključnohibridna modela – renegade in compass 4xe. Oba poganja 1,3 litrski turbo motor, ki razvije 96 oziroma 132 kilovatov moči, poganja sprednji kolesi. Na zadnji osi pa je nameščen še elektromotor z močjo 45 kilovatov. Baterija zagotavlja do 43 kilometrov dosega na elektriko. Modela se bistveno ne razlikujeta od drugih klasičnih sorodnikov, v notranjosti je seveda nekaj sprememb zaradi prikaza informacij, povezanih z drugačnim pogonom. Ponujajo tri različne nivoje opreme, cene pa se z upoštevanjem popusta začnejo pri 35 za renegade oziroma 37 tisočakih in pol za compass.
Da ne bomo samo o najnovejših, še čisto malo nostalgije. Čestitki naj prejmeta stoenka, ki je v teh dneh praznovala 50 let in pa katrca, ki jih ima 60.
In še čisto za konec: če bo šlo približno tako kot naj bi šlo in kot za zdaj kaže, da bo šlo, potem bo kmalu na cestah še več šolarjev. Ker so se morda odvadili šolskih poti, bomo vozniki zato bolj pozorni.
Statistika pove, da skoraj dve tretjini kupcev izbere avtomobil z očmi in jim je pomembna predvsem oblika. Morda so tudi zato tako imenovani SUV-ji, športni terenci, križanci, kakorkoli jih pač imenujemo, zadnja leta dobesedno zavzeli trg in ga ukradli predvsem enoprostorcem in karavanom. So vseh barv, oblik in velikosti. Kako da so prodrli tako hitro, zakaj, ali so jih hoteli uporabniki, se sprašuje Andrej Brglez.
Andrej Brglez komentirala izjavo prvega moža Kie v Evropi Emilia Herrere, ki pravi, da bo do leta 2030 tržni delež vozil na električni pogon znašal 23 do 25 odstotkov in tak delež naj bi potem obstal tudi v prihodnje. Poudaril je še, da je vodik eden izmed energentov, ki bodo v prihodnjih letih še kako pomembni. Če spomnimo, da je med petimi milijoni električnih vozil na svetu le 11 tisoč takih na gorivne celice, ki potrebujejo za proizvodnjo električne energije vodik, potem je kar težko verjeti, da bi vodik res lahko bil tako pomemben energent v prihodnjih letih. A Andrej razmišlja, da je prednosti pri uporabi vodika kar nekaj – ena zelo pomembna je recimo tudi ta, da ohranja skoraj celotno znano uveljavljeno verigo posrednikov, ki sodelujejo pri proizvodnji oziroma še bolj pri distribuciji, kar iz gospodarskega vidika vsekakor ni nepomembno. Skratka, kaže, da bo vodik v bližnji prihodnosti postal pomemben energent pri pogonu vozil.
Kajenje v avtomobilu, pa da so v njem še otroci, se nam zdi vsaj neokusno, mislim pa, da bi lahko uporabili tudi še kakšen bolj sočen pridevnik. Helena Koprivnikar iz Nacionalnega inštututa za javno zdravje opozarja, da so posledice, če so otroci dlje časa in večkrat izpostavljeni dimu v kabini avtomobila, lahko celo usodne, predvsem za dojenčke. Andrej Brglez pa poudarja, da s tem, če odpremo okno, ko kadimo v avtomobilu, nismo kaj dosti naredili, kajti 80 odstotkov dima je nevidnega. Ob tem, da si s kajenjem tudi zmanjšamo pozornost na dogajanje na cesti, pa bi moralo biti za Slovence še posebej pomembno to, da se zakajeni avtomobili težje prodajajo in za nižjo ceno.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Vsem aktivnostim, ki jih Agencija za varnost prometa še z drugimi deležniki izvaja vsako leto ob začetku šolskega leta za večjo varnost šolarjev, se je letos pridružilo še sporočilo nekaterih najvidnejših politikov s predsednikom vlade na čelu. Pot v šolo je tista, ki jo prvič naredimo sami in za vedno nam ostane v spominu. Takrat dobimo tudi občutek, da smo le majhen delček nekega velikega sveta, ki je ves čas v gibanju in se premika. Nikoli ne smemo pozabiti, da moramo v tem prometnem živžavu skrbeti eden za drugega, poudarja tudi Andrej Brglez.
Evropski parlament je pred meseci sprejel odločitev, da bodo do leta 2024 napredni vozniški asistenčni sistemi postali obvezen del opreme v vozilih – ne samo v osebnih, ampak tudi v kombijih, avtobusih in tovornjakih. To lahko razumemo kot pomemben korak k dojemanju avtonomne vožnje, a za zdaj sta seveda odgovornost in varnost še vedno v rokah voznika. Nakup tovrstnih sistemov bi seveda lahko stimulirale tudi zavarovalnice, a zaenkrat še ne kažejo tega veselja in imajo še vedno svojo matematiko, poudarja Andrej Brglez.
Motorji in motoristi. Zadnjič smo opozarjali, kako določene izboljšave, asistenčni sistemi, ki omogočajo več, lahko hkrati pomenijo, da motoristi iščejo nove meje svojih sposobnosti in sposobnosti motocikla, kar lahko predstavlja dodatno nevarnost. Andrej Brglez poroča o današnjih motociklih, ki so tehnološko izjemno napredni in pobirajo dodatke in opremo iz avtomobilov. Vse to pomeni več varnosti in udobja, a hkrati igračkanje z vsem, kar nudijo moderni motocikli pomeni tudi, da to odvrača koncentracijo motorista od vožnje, kar pa ni dobro. Pa še nekaj; ali lahko motoristi dandanes z motocikli, ki nudijo in omogočajo toliko vsega, lahko sploh še ujamejo take občutke, kot so jih lahko na dveh kolesih občutili nekdaj?
Dejstvo je, da so varnostni sistemi v vozilih izjemno dvignili raven varnosti, a Andrej Brglez je ugotovil, da se nekateri z njimi podajajo v še večje nevarnosti. Med preizkušanjem najmodernejšega motocikla, ki omogoča še hitrejše in tudi zanesljivejše vožnje v ovinkih, je razmišljal, da bo to mnoge izzvalo, da bodo poskušali meje svojih zmogljivosti in zmogljivosti motocikla postaviti še višje. Na ta način bodo s še drznejšo vožnjo izzivali usodo še pri višjih hitrostih.
Prejšnji teden smo se ukvarjali z neprimerno obutvijo za volanom, tokrat bomo »napadli« sovoznike oziroma predvsem sopotnice na prednjem sedežu; namreč, pogosto lahko opazimo, predvsem poleti, kako med vožnjo uživajo, ko dvignejo noge na armaturno ploščo, s stopali vse tja do vetrobranskega stekla. Mislim, da je bolje, da sploh ne razmišljamo, kaj bi se zgodilo, če bi šlo kaj narobe, a narobe žal včasih gre. Tam nekje v višini kolen je skrit varnostni meh, ki se v primeru trka lahko sproži in nas -namesto da bi nas zaščitil, poškoduje, opozarja Andrej Brglez.
Vemo, da mnogi ne premišljujete kaj dosti o tem, kako se boste obuli, preden sedete za volan. Zakon pri nas (in tudi v večini drugih Evropskih držav) tudi ne narekuje premišljevanja in ne obvezuje, da bi za vožnjo bila potrebna kakšna predpisana obutev. Saj kar gre, tudi v coklah, ali tudi brez njih, a morda se vam je vseeno že kdaj zgodilo, da se vam je primerila kakšna nerodnost, da se je natikač morda zataknil, ali da vam je bosa noga malce zdrsnila s pedala, pa ste se nekako rešili, ni bilo panike. Lahko pa kdaj pride do nje, je recimo treba na hitro reagirati, odločno in močno pritisniti na zavoro. Andrej Brglez trdi, smo takrat, če smo neprimerno obuti, veliko bolj nevarni.
Moderno oblikovani avtomobili imajo veliko steklenih površin, kar pomeni, da se poleti kabina še bolj in hitreje segreje. Če nam je v avtomobilu vroče, pomeni to slabo počutje in posledično tudi, da smo nervozni in razdražljivi, naše reakcije pa temu ustrezno počasnejše, vse skupaj pa pomeni, da smo v prometu manj varni oziroma bolj nevarni. Zato je pravilna uporaba klimatske naprave še kako pomembna – tudi pri izstopanju in ohlajenega avtomobila v vroč dan, poudarja Andrej Brglez.
Če bi oblikovalci avtomobilov sledili temperaturnim razlikam, potem bi jih zagotovo oblikovali drugače. Res je, da so tudi stekla precej drugačna kot nekdaj, a avtomobil na toplem soncu vseeno lahko postane – recimo kar topla greda. Temperatura se mimogrede dvigne na 40, 50 stopinj, tudi več. Velike steklene površine, ki sicer prinesejo več svetlobe v kabino in zato prijetnejše vzdušje, so po drugi strani vzrok, da se avtomobil še bolj in hitreje segreje na neznosno temperaturo. Pomembna je tudi barva vozila. Meritve so pokazale, da se pri zunanji temperaturi 25 stopinj notranjost avtomobila bele barve segreje na 60, črnega pa na 80 stopinj Celzija, pove Andrej Brglez.
Posvetimo se vožnji v mestnem vrvežu, kjer se gnete množica različnih prevoznih sredstev, ki jih je vedno več in so vedno hitrejša. Mi pa se ob vsem tem odpovedujemo enemu najpomembnejših varnostnih sistemov. Andrej Brglez se spomni dogodka v džungli, kjer ni mogoče preživeti brez izostrenega sluha. Mi pa v prometni džungli tlačimo v ušesa slušalke in tako ne slišimo, kaj se dogaja…opozoril na to, kako pomembno je, da slišimo, kaj se dogaja okrog nas.
Zapeljal nas je eden redkih pravih terencev, ki mu ni nerodno tudi na avtocesti. Tudi na električna vozila ne pozabimo, potem pa spet povemo nekaj o avtonomnih obetih. Sicer pa je na vrhuncu motociklistična sezona, razpravljanja o varnosti motoristov pa nikoli ne zmanjka. Mitja Gustinčič je napisal nadaljevanje uspešnega priročnika Magisterij vožnje z motorjem.
Tokrat se še enkrat več odpravimo v mestni vrvež, kjer mrgoli množica raznoraznih prevoznih sredstev. Predvsem varnost je tema, ki nas v zvezi s tem zadnje čase zaposluje. To poudarja tudi Andrej Brglez, ki pa ob tem opozarja še na eno težavo, ki jo bomo verjetno kmalu občutili tudi po nekaterih naših mestih. Na Kitajskem, recimo, imajo po mestih že obilico težav, ker uporabniki kolesa, ki si jih izposodijo, potem puščajo vsepovsod. Tudi v Parizu skiroje menda odlagajo čisto povsod, zato je morala zakonodaja že dvigniti glas.
DARS je uvedel posebno signalizacijo, imenujejo jo Interaktivna prometna signalizacija za nadzor in izločanje, ki nagovarja voznike tovornjakov in jih povabi oziroma jim narekuje, da zapeljejo na parkirišče. Tam jih recimo pričakajo pripadniki posebne policijske enote, ki so dobro opremljeni in izurjeni za natančen pregled vozila oziroma tovora, pa lahko seveda tudi voznika. Nadzor zdaj izvajajo na posebno urejenih parkiriščih, ker so bile prej cestninske postaje, recimo na Logu ali na Torovem. Prve tovrstne akcije so bile »uspešne«, če razumemo pod tem število kršiteljev, ki so bili ujeti na delu. Namen tovrstnih nadzorov, ki bodo v bodoče pogosti, je seveda, da se spravi s ceste kršitelje in se posredno poveča varnost tudi za druge udeležence, poudarja Andrej Brglez.
Kar zadeva prometni živžav na cestah, ulicah, pločnikih in tudi površinah za pešce, je v teh dneh na vrhuncu. Tudi prevoznih sredstev je vedno več, tudi vedno več različnih. Kako naj se udeleženci znajdemo v tem? Naši možgani težko ves čas sprejemajo in spremljajo vse, kar se pomembnega dogaja okrog nas. Rešitev, ali pa vsaj del rešitve lahko pomenijo nove tehnologije, ki omogočajo prenašanje informacij med uporabniki, ki lahko napovedo "prihodnost" v prometu. A zato bi morali biti uporabniki pripravljeni posredovati podatke o tem, kje so, kam potujejo, kako hitro. Tako bi lahko naše vozilo sprejelo informacijo, da se bomo čez nekaj sekund recimo srečali z vozilom na nujni poti in bomo obveščeni o tem, še preden zagledamo modre luči ali zaslišimo zvočna opozorila, torej bomo pozorni.
Hibribnih vozil je vedno več, o tem ni nobenega dvoma. Nekateri (recimo Toyota) so prepričani, da je to dandanes najbolj sprejemljiv način pogona. Verjetno vas mnoge zanima, kako se obnašajo, kako je s stroški hibrida v primerjavi z dizlom ali bencinom. Pri sosedih so vzeli pod drobnogled Ford mondeo in naredili natančno primerjavo med vsemi tremi različicami. Ugotovili so, da če voznik v petih letih prevozi povprečno do sto tisoč kilometrov – se pravi do dvajset tisoč na leto, je hibridna različica cenovno najbolj ugodna – s tem seveda, da prodajalec ponudi ugodno nakupno ceno, ki je blizu bencinski različici, tako je bilo v primeru testiranja Fordovega modela mondeo. Če pa uporabnik na leto prevozi recimo povprečno trideset tisoč kilometrov ali celo več, pa je kralj še vedno dizelski model.
Tisti, ki pogosto potujete z avtodomom, veste, da tovrstna potovanja zahtevajo nekaj znanja in priprave, da potem ni kakšnih težav in nevšečnosti. Andrej Brglez opozarja, da je ena od značilnosti avtodomov tudi ta, da njihova konstrukcija ne zagotavlja podobne varnosti za potnike kot recimo tista pri osebnih avtomobilih. Mnogi notranjost avtodoma, opogumljeni z množico odlagalnih površin in predalov ter omaric, pretirano natrpajo in vozilo naložijo preko skrajnosti. Tako še dodatno trpijo zavore, predvsem pri vožnji navzdol. Poleg tega si mnogi še neizkušeni uporabniki avtodoma začrtajo prezahtevne potovalne poti, kar jih lahko utrudi in dodatno ogrozi prometno varnost. Skratka, potovanje z avtodomom je lahko zabavno in prijetno, a treba je upoštevati določena pravila in zakonitosti tovrstnega potovanja.
Pomembno vprašanje današnjega časa je, ali smo pripravljeni razkriti in z drugimi deliti lokacijo svojega vozila. Na ta način bomo namreč lahko potovali hitreje in bolj varno. Vprašanje je seveda tudi, komu zaupati podatke. Izkušnje povedo, da nekateri spretno trgujejo z našimi podatki, mi pa od tega pravzaprav nimamo nič. Zdaj bi se tudi že morali zavedati, da če smo pripravljeni deliti svojo lokacijo, bi morali za to tudi nekaj dobiti, opozarja Andrej Brglez.
Neveljaven email naslov