Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ofenziva z električnimi se nadaljuje

05.06.2021

Najprej se zapeljemo s še enim "blagim" hibridom - v novi fordovi kugi dizlskemu motorju pomaga električna baterija. Pozdravimo prihod nove električne Škode enyaq iV (njen bratranec pri Volkswagnu je ID.4), zabeležimo nadaljevanje elektrifikacije pri Peugeotu (z modeloma e-208 in e-2008) in še enkrat poudarimo, da so otroški varnostni sedeži vse boljši, a še vedno se najde kakšen z napako.

Škoda ima dolgo zgodovino električno gnanih modelov, a tudi pri Peugeotu intenzivno širijo ponudbo svojih električnih in hibridnih vozil.

Naše kratko potovanje po svetu hibridnih vozil, katerih predstavnike smo opisali v nekaj preteklih oddajah, končujemo pri Fordu. In to z enim izmed eksotov. A še preden se posvetimo tehnologiji sami, si oglejmo današnjega šampiona. Fordova kuga je na račun imena doživela svoj delež bolj ali manj duhovitih pripomb, a po trinajstih letih, kar je z nami, smo se je lepo navadili. In ona nas. V svoji tretji generaciji je avtomobil, vsaj po našem skromnem mnenju, naredil velik korak naprej. Čeprav so mere običajne za razred SUV-jev stoji monolitno z zanimivim detajlom, ki jo najbolje označuje; območje karoserije okoli vrat je vbočeno, medtem ko v običajnem svetu na tem področju avtomobilskega oblikovanja prevladuje znamenita konveksnost. Notranjost je bolj klasična, a takoj moramo poudariti, da je avtomobil prostoren. Z nekaj čarovnije, ki se skriva v premični zadnji klopi, bo svoj prostor dobilo tako osebje kot tudi prtljaga.

In zdaj k hibridu. Inženirji so se lotili nenavadne kombinacije: dizelskega agregata in 48-voltne napetosti baterije ter oboje povezali v delujoč in tudi učinkovit pogonski sistem. Voznik na delovanje slednjega skoraj nima vpliva, le smeji se mu lahko, ko je poraba goriva trdno pod šestimi litri, v zasanjano postkoronsko popoldne pa se lahko zapeljemo tudi s samo 5 litri. To pa je za 1,7 tone težak avto impresiven rezultat. Ob tem pa daje pogonski sklop vedno na razpolago 2 litra dizelske prostornine s 110 kilovati in vsem navorom vred, ki sodi zraven. Menjalnik je bil v našem primeru ročni, namesto štirikolesnega pogona, ki ga dobavljajo v kuge po kapljicah, pa je na razpolago elektronski nabor voznih pomoči, ki smo ga lahko v tem neverjetno namočenem maju tudi preizkusili. Deluje, ampak čez kaj več kot urejen makadam slovenskega podeželja kuga ne zmore. Pri Fordu pa se ne bodo ustavili le pri "blagem hibridu" kot žurnalizem nekoliko neustrezno imenuje to kombinacijo pogona. Prihaja, čez čas tudi najverjetneje v našo oddajo, še priključni hibrid, in ker ima kuga v rokavu precej kombinacij motorja in menjalnikov ter tudi štirikolesni pogon, je z razlogom še vedno ena najbolj izpostavljenih predstavnikov svojega razreda.

Zdaj pa k stoodstotno električnim. Ofenziva se nadaljuje z nezmanjšanim tempom. Le ta sicer ni prehud, električno gnana vozila so še vedno niša. A zaradi pregovorne zelene komponente, vsak prihod pričakamo z dvignjenimi zastavami. Zadnja novost prihaja iz Škode. Oziroma iz koncerna VW, saj ni natančno določeno, kje se ena znamka začenja in kje druga končuje; pri električnih vozilih pa je slednja trditev še bolj izrazita. Ime je komplicirano in o etimologiji mogoče kaj več kdaj drugič. Škoda enyaq iV je, da ne bomo preveč skrivnostni, to, kar je pri volkswagnu ID.4.

Škoda ima dolgo zgodovino električno gnanih modelov, tudi s slovenskim doprinosom; konec devetdesetih se je po Mariboru prevažal električni favorit, sestavljen v laboratorijih tehnične fakultete. Ampak, kot za marsikaj lastne pameti, lahko zapišemo, da je živel pred svojim časom. Škoda enyaq iV je srednje velik SUV s povsem električnim pogonskim sklopom. Najbolj nas zanimajo dosegi in ob močnejši izpeljanki baterije s shranjenimi 82 kilovatnimi urami, jih nova škoda po tovarniških podatkih prevozi 520, kar pa je zelo spodbudno. Zelo atraktiven avto posega v jutrišnji dan tudi pri drugih tehnologijah, ki jih omogoča ali celo vpeljuje. Ali gre z enyaqom škoda v električni preboj v tem razredu je nekoliko prezgodaj zatrditi. Svoje bodo prav gotovo povedali testi in natančnejše analize ter seveda kupci. Ti so, po prvih podatkih, novi električni škodi več kot naklonjeni.

Tudi pri Peugeotu intenzivno širijo ponudbo električnih in hibridnih vozil. Priključnim hibridom 3008 in modelom 508, pa električnim prevoznikom e-traveller ter e-expert kombiju in furgonu sta se zdaj pridružila še kombilimuzina e-208 in križanec e-2008. Pri novincih, ki so ju pred dnevi uradno predstavili, za pogon skrbi 100-kilovatni elektromotor, baterija s kapaciteto 50 kilovatnih ur, ki je vgrajena pod sedeže vozila, pa naj bi zagotavljala nekaj čez 300 kilometrov dosega. Osnovni model e-208 z upoštevanjem subvencije stae 24 tisočakov, e-2008 je dvatisočaka in pol dražji. V ceno je všteta tudi domača polnilnica. Sicer kmalu pričakujejo še prihod električnih boxerja, rifterja in partnerja furgon, konec leta pa se pripelje tudi novi Peugeot 308, tudi hibridna različica, 2023 pa še električna.

Ko smo že pri Peugeotu in prizadevanjih za zmanjšanje škodljivih emisij: znamka bo od letošnjega leta dalje v segmentu kompaktnih gospodarskih vozil iz serijske proizvodnje ponujala električno izvedenko s pogonom na vodikove gorivne celice. To bo novi model e-expert hydrogen.

Še za najmlajše poskrbimo. AMZS je v sodelovanju s partnerskimi klubi in organizacijami za varstvo potrošnikov opravila test 29 otroških varnostnih sedežev. Testiranje je sicer pokazalo, da so sedeži v povprečju vse boljši, nekaj pa jih vendarle ni brez napak. 21 sedežev je povsem ustreznih, trije so zadovoljivi, za peterico pa odsvetujejo nakup. Podrobnejše rezultate najdete na spletni strani AMZS.


Avtomobilsko prometne minute

866 epizod


Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Ofenziva z električnimi se nadaljuje

05.06.2021

Najprej se zapeljemo s še enim "blagim" hibridom - v novi fordovi kugi dizlskemu motorju pomaga električna baterija. Pozdravimo prihod nove električne Škode enyaq iV (njen bratranec pri Volkswagnu je ID.4), zabeležimo nadaljevanje elektrifikacije pri Peugeotu (z modeloma e-208 in e-2008) in še enkrat poudarimo, da so otroški varnostni sedeži vse boljši, a še vedno se najde kakšen z napako.

Škoda ima dolgo zgodovino električno gnanih modelov, a tudi pri Peugeotu intenzivno širijo ponudbo svojih električnih in hibridnih vozil.

Naše kratko potovanje po svetu hibridnih vozil, katerih predstavnike smo opisali v nekaj preteklih oddajah, končujemo pri Fordu. In to z enim izmed eksotov. A še preden se posvetimo tehnologiji sami, si oglejmo današnjega šampiona. Fordova kuga je na račun imena doživela svoj delež bolj ali manj duhovitih pripomb, a po trinajstih letih, kar je z nami, smo se je lepo navadili. In ona nas. V svoji tretji generaciji je avtomobil, vsaj po našem skromnem mnenju, naredil velik korak naprej. Čeprav so mere običajne za razred SUV-jev stoji monolitno z zanimivim detajlom, ki jo najbolje označuje; območje karoserije okoli vrat je vbočeno, medtem ko v običajnem svetu na tem področju avtomobilskega oblikovanja prevladuje znamenita konveksnost. Notranjost je bolj klasična, a takoj moramo poudariti, da je avtomobil prostoren. Z nekaj čarovnije, ki se skriva v premični zadnji klopi, bo svoj prostor dobilo tako osebje kot tudi prtljaga.

In zdaj k hibridu. Inženirji so se lotili nenavadne kombinacije: dizelskega agregata in 48-voltne napetosti baterije ter oboje povezali v delujoč in tudi učinkovit pogonski sistem. Voznik na delovanje slednjega skoraj nima vpliva, le smeji se mu lahko, ko je poraba goriva trdno pod šestimi litri, v zasanjano postkoronsko popoldne pa se lahko zapeljemo tudi s samo 5 litri. To pa je za 1,7 tone težak avto impresiven rezultat. Ob tem pa daje pogonski sklop vedno na razpolago 2 litra dizelske prostornine s 110 kilovati in vsem navorom vred, ki sodi zraven. Menjalnik je bil v našem primeru ročni, namesto štirikolesnega pogona, ki ga dobavljajo v kuge po kapljicah, pa je na razpolago elektronski nabor voznih pomoči, ki smo ga lahko v tem neverjetno namočenem maju tudi preizkusili. Deluje, ampak čez kaj več kot urejen makadam slovenskega podeželja kuga ne zmore. Pri Fordu pa se ne bodo ustavili le pri "blagem hibridu" kot žurnalizem nekoliko neustrezno imenuje to kombinacijo pogona. Prihaja, čez čas tudi najverjetneje v našo oddajo, še priključni hibrid, in ker ima kuga v rokavu precej kombinacij motorja in menjalnikov ter tudi štirikolesni pogon, je z razlogom še vedno ena najbolj izpostavljenih predstavnikov svojega razreda.

Zdaj pa k stoodstotno električnim. Ofenziva se nadaljuje z nezmanjšanim tempom. Le ta sicer ni prehud, električno gnana vozila so še vedno niša. A zaradi pregovorne zelene komponente, vsak prihod pričakamo z dvignjenimi zastavami. Zadnja novost prihaja iz Škode. Oziroma iz koncerna VW, saj ni natančno določeno, kje se ena znamka začenja in kje druga končuje; pri električnih vozilih pa je slednja trditev še bolj izrazita. Ime je komplicirano in o etimologiji mogoče kaj več kdaj drugič. Škoda enyaq iV je, da ne bomo preveč skrivnostni, to, kar je pri volkswagnu ID.4.

Škoda ima dolgo zgodovino električno gnanih modelov, tudi s slovenskim doprinosom; konec devetdesetih se je po Mariboru prevažal električni favorit, sestavljen v laboratorijih tehnične fakultete. Ampak, kot za marsikaj lastne pameti, lahko zapišemo, da je živel pred svojim časom. Škoda enyaq iV je srednje velik SUV s povsem električnim pogonskim sklopom. Najbolj nas zanimajo dosegi in ob močnejši izpeljanki baterije s shranjenimi 82 kilovatnimi urami, jih nova škoda po tovarniških podatkih prevozi 520, kar pa je zelo spodbudno. Zelo atraktiven avto posega v jutrišnji dan tudi pri drugih tehnologijah, ki jih omogoča ali celo vpeljuje. Ali gre z enyaqom škoda v električni preboj v tem razredu je nekoliko prezgodaj zatrditi. Svoje bodo prav gotovo povedali testi in natančnejše analize ter seveda kupci. Ti so, po prvih podatkih, novi električni škodi več kot naklonjeni.

Tudi pri Peugeotu intenzivno širijo ponudbo električnih in hibridnih vozil. Priključnim hibridom 3008 in modelom 508, pa električnim prevoznikom e-traveller ter e-expert kombiju in furgonu sta se zdaj pridružila še kombilimuzina e-208 in križanec e-2008. Pri novincih, ki so ju pred dnevi uradno predstavili, za pogon skrbi 100-kilovatni elektromotor, baterija s kapaciteto 50 kilovatnih ur, ki je vgrajena pod sedeže vozila, pa naj bi zagotavljala nekaj čez 300 kilometrov dosega. Osnovni model e-208 z upoštevanjem subvencije stae 24 tisočakov, e-2008 je dvatisočaka in pol dražji. V ceno je všteta tudi domača polnilnica. Sicer kmalu pričakujejo še prihod električnih boxerja, rifterja in partnerja furgon, konec leta pa se pripelje tudi novi Peugeot 308, tudi hibridna različica, 2023 pa še električna.

Ko smo že pri Peugeotu in prizadevanjih za zmanjšanje škodljivih emisij: znamka bo od letošnjega leta dalje v segmentu kompaktnih gospodarskih vozil iz serijske proizvodnje ponujala električno izvedenko s pogonom na vodikove gorivne celice. To bo novi model e-expert hydrogen.

Še za najmlajše poskrbimo. AMZS je v sodelovanju s partnerskimi klubi in organizacijami za varstvo potrošnikov opravila test 29 otroških varnostnih sedežev. Testiranje je sicer pokazalo, da so sedeži v povprečju vse boljši, nekaj pa jih vendarle ni brez napak. 21 sedežev je povsem ustreznih, trije so zadovoljivi, za peterico pa odsvetujejo nakup. Podrobnejše rezultate najdete na spletni strani AMZS.


06.03.2021

Vsako leto imate lahko novega

Tako kot se spreminja mobilnost oziroma mobilnostne potrebe, tako se pojavljajo tudi nove oblike nakupa oziroma financiranja vozil. V nekaterih evropskih državah se je tako že kar precej uveljavilo t.i. financiranje z odkupom. Pri nas je tega še zelo malo, a tovrstna ponudba obstaja in nekateri se je že poslužujejo. Primož Tiringar, direktor Toyote Slovenija, razloži, da je na ta način obrok vsak mesec enak, po določenem času pa se lahko rabljeno vozilo zamenja z novim – s tem, da obrok ostaja enak. Še en način financiranja mobilnosti, ki prihaja tudi k nam.


27.02.2021

Da le ne svinjajo po našem vrtu

Ko se omenja električni avtomobil, nekako sodi zraven, da se razmišlja tudi o ničnih škodljivih izpustih. Ve pa se tudi, da komponente za električni avtomobil nekje nastanejo, jih proizvedejo in da je ta proizvodnja vse prej kot čista. A če se to onesnaževanje ali pa recimo kar "svinjanje" ne dogaja v našem okolju, nekako nismo tako občutljivi; to je daleč od nas in nas niti ne zanima pretirano. A tako razmišljanje zavaja; če ne bomo gledali dlje, tudi na druge kontinente, potem se nam ne piše dobro.


20.02.2021

Avtomobilski proizvajalci - nekoč sovražniki, zdaj bratje

Poročnih pogodb je vedno več, avtomobilski proizvajalci različnih znamk si izmenjujejo svoje rešitve in proizvode, jih tudi skupaj razvijajo.


13.02.2021

Hitrost včeraj, danes in jutri

V Bruslju bi radi v okviru iniciative za zmanjšanje nezgod s smrtnim izidom na evropskih cestah največjo dovoljeno hitrost omejili na 180 km/h. V EU imajo vse države določene najvišje dovoljene hitrosti – največ 140 km/h, razen Nemčije, na katero se pravzaprav nanaša pobuda Bruslja. A Nemci se z različnimi argumenti pobudi upirajo in trdijo, da je kakršnokoli omejevanje hitrosti v nasprotju z vsako človeško logiko in da so nemške avtoceste najvarnejše na svetu. Poleg zgodovinskega pregleda omejitev hitrosti analiziramo tudi model DS3 Crossback in večjega DS7 Crossback.


06.02.2021

Trump z lamborghinijem, Biden z vlakom

Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo. Kandidati po pravilu vedno obiščejo tudi središče avtomobilskega dogajanja čez lužo v Detroitu in nagovorijo tamkajšnje proizvajalce. Načrti in smernice, ki jih tam začrtajo, so še kako pomembni tudi za Evropo, tudi za Slovenijo. Andrej Brglez poudarja, kako zelo sta si v tem pogledu različna prejšnji predsednik Trump in sedanji Biden; prvi ima rad velike in drage igrače, drugi pa se je dolga leta v službo vozil z vlakom. Trumpa je podpirala naftna industrija, Biden pa bo zdaj nedvomno spet obudil skrb za okolju prijaznejša pogonska sredstva. Ameriška politika bo torej poslej bolj spet prijazna do okolja.


30.01.2021

Manj prevoženih kilometrov ne pomeni manj nesreč

Danes se bomo še enkrat ozrli na preteklo s korono zaznamovano avtomobilistično leto. Tokrat z vidika prevoženih kilometrov, ki jih je bilo občutno manj, manj je bilo tudi žrtev prometnih nesreč, a ne toliko manj kot bi morda lahko pričakovali glede na to, da smo se bistveno manj vozili. Z Andrejem se sprašujeva, zakaj število prometnih nesreč ni bolj padlo? V Nemčiji se veliko govori o omejitvah hitrosti na avtocestah, a to verjetno ni prava formula za zmanjšanje števila žrtev, saj so avtoceste daleč najbolj varne, tudi pri nas.


23.01.2021

Slovenci še vedno kupujemo za sosedove oči

Po Evropi se je delež hibridnih in tudi električnih vozil občutno povečal, mi pa smo s Hrvaško povsem na repu razpredelnice, pri nakupu se ne obnašamo premišljeno in racionalno. Preizkusimo osvežena modela Peugeot 3008 in 5008 z izboljšanim sistemom nočne vidljivosti in prilagodljivim tempomatom. Pri prvem modelu je možen tudi hibridni pogon, približno 59 kilometrov električne avtonomije.


16.01.2021

Krivca za četrtino manjšo prodajo poznamo

Prodaja avtomobilov je pri nas v letu 2020 padla za 26 odstotkov. Krivec je znani virus. Tudi letošnje leto se za prodajalce avtomobilov ni začelo obetavno, saloni so še vedno zaprti. Kupci sicer veliko poizvedovanj opravijo po spletu, a za dokončno izbiro in nakup se v veliki večini na koncu odločijo v prodajnem salonu. Zapeljemo se s Cliom, ki gre tudi na plin - z njim se da prevoziti tudi do tisoč kilometrov; poročamo pa še o povečanju proizvodnje električnih vozil pri nekaterih proizvajacih, ki so v preteklem letu beležili občutno povečanje prodaje elektrificiranih vozil.


09.01.2021

Pet finalistov za Slovenski avto leta

Predstavitev vseh petih finalistov, ki so jih izbrali gledalci, poslušalci in bralci devetih medijev - z Andrejem Brglezom.


02.01.2021

Mobilna novoletna poslanica

Prejšnja leta smo v tem terminu in ob tej priložnosti poskušali v nekaj stavkih povzeti dvanajst mesecev v avtomobilski industriji, v mobilnosti, tehnologiji in kar je podobnih izrazov, ki brenčijo okoli druge najbolj priljubljene teme moškega dela civilizacije. Prva najbolj priljubljena tema moškega dela civilizacije je na srečo še vedno ženski del civilizacije, recimo. Leto 2020 je naša običajna vprašanja dramatično spremenilo. O napredku tehnike, tehnologije in navad se letos nima smisla vpraševati … Čeprav, da ne bo razumljeno narobe, sta tako razvoj kot snovanje znotraj avtomobilskega dela mobilnosti tekla bolj ko ne nemoteno naprej. A uporabniki smo se med dolgimi zaporami, omejitvami in vračanji k osnovam bivanja vprašali skoraj usodno vprašanje: »Ali avtomobile sploh še potrebujemo?«


26.12.2020

Tudi v avtomobilski industriji se čuti posledice

Iztekajoče se leto je bilo tudi v avtomobilski industriji precej drugačno kot prejšnja. Zaznamoval ga je koronavirus, ki nam je pomagal spoznati, kako zelo široko je področje avtomobilske industrije in kako globoko segajo korenine. Posledice zmanjšanega obsega izdelave in prodaje so občutili tudi mnogi v Sloveniji, ki so tako ali drugače povezani s to dejavnostjo. Avtomobilska industrija je po mnogih letih zaporedne rasti zdaj prvič doživela padec ali vsaj stagnacijo, a posledice naj ravno zaradi kopičenja kapitala v prejšnjih letih najbrž ne bodo pretirano boleče. Zdaj so avtomobilski snovalci pred dilemo, kam usmeriti razvoj in svoje sile, da bodo v prihodnjih letih čim bolj konkurenčni. Ker je ponudb različnih načinov in kombinacij pogonov vedno več, so v dilemi ne samo proizvajalci, ampak tudi kupci. Komentira Andrej Brglez.


19.12.2020

Trezni za volanom – mladi so nam lahko za vzor

Direktor Zavoda Vozim David Razboršek poudarja, da se je med leti 2015 in 2019 pri mladih voznikih za 60 odstotkov zmanjšal delež smrti, ki so posledica prometnih nesreč povzročenih pod vplivom alkohola. Mladi si zaslužijo pohvalo. Starejši pa kot kaže še vedno pogosto govorijo eno, delajo pa drugo, torej še vedno prepogosto sedajo za volan pijani. Andrej Brglez upa, da bodo mladi svoj odgovoren odnos do prometa gojili še naprej, za starejše kršitelje pa bi morda bilo priporočljivo zakrpati kakšno luknjo v zakonu, ki še vedno omogoča preveč lahkomiseln pogled na vožnjo pod vplivom alkohola.


12.12.2020

Moralna teža avtomobila

Moralna teža avtomobila – besedna zveza, ki jo zadnje čase pogosteje slišimo. Morda zveni malo čudno, upali bi si trditi, da tudi kar malo marketinško, a vseeno upamo, da ne preveč. Andrej Brglez razloži, da so poskusi dviga morale, če to tako imenujemo, v proizvodnji avtomobilov stari že več kot sto let, saj je že Henry Ford kontroliral svoje delavce na domu in preverjal, kako živijo njihove družine. Skratka, moralna teža avtomobila naj bi v prihodnosti dobila več teže.


05.12.2020

Elektrika v kamionih je čisto druga zgodba

Manjša, osebna električna vozila, tu smo že kar doma, bi lahko rekli. Kamioni, avtobusi in sploh, kar je večjih prevoznih sredstev, tu pa so zgodbe, ali pa recimo kar računice, precej drugačne. Pri kamionih je pomembna nosilnost, torej s seboj voziti velike in težke baterije, ni smiselno. Poleg tega jih je treba tudi polniti. Koliko časa bi to trajalo in kako velik doseg bi omogočilo?


28.11.2020

Po dizlih emisijska afera tudi pri hibridih

Prodaja priključnih hibridnih vozil v Evropi zadnje čase hitro narašča. Preizkusi najnovejših modelov pa so potrdili, da ti onesnažujejo okolje precej bolj, kot obljubljajo njihovi proizvajalci. Tako Mednarodni svet za čisti prevoz kot tudi Organizacija Transport&Environment sta po analizi podatkov potrdila, da naj bi bile realne emisije CO2 v praksi dva do trikrat višje od tistih uradno zapisanih. Proizvajalci razlagajo, da se navedene vrednosti lahko dosegajo pod določenimi pogoji, kar je veljalo tudi za dizle, ki so se pred časom znašli v podobni aferi. Končno pa lahko spomnimo tudi na električna vozila, ki v praksi tudi nikoli ne uresničijo obljubljenih dosegov.


21.11.2020

Manj davka in nižje kazni

Obeta se nam kar nekaj sprememb, povezanih z denarjem in cestami - ne samo pri obdavčitvi motornih vozil, pri katerih bo ključen dejavnik okoljski vidik, temveč tudi pri prometni varnosti, nižje bodo namreč kazni za prehitre voznike. O nekaterih razmišlja Andrej Brglez. Z njim se je pogovarjal Boris Žgajnar.


14.11.2020

Trajnost ni garancija, ki bi jamčila dobro prodajo

V začetku novembra je potekal tradicionalni vrh nemške avtomobilske industrije, ki vse bolj nakazuje zeleno spremembo. Glavni industrijski sektor v Nemčiji se brez dvoma ukvarja z največjo preobrazbo avtomobilske industrije v zgodovini, a trajnost ni garancija, ki bi jamčila dobro prodajo. Več o smernicah prihodnosti pa Andrej Brglez v pogovoru z Borisom Žgajnarjem.


07.11.2020

Cesto osvetljujejo vse daljši avtomobilski žarometi

Dnevi so krajši, čas med vožnjo, ko nam cesto osvetljujejo avtomobilski žarometi pa vse daljši. Danes torej nekaj več o avtomobilskih lučeh, ki so pri izbiri avtomobila eden izmed tistih dodatnih paketov, na katerega običajno povsem pozabimo. Malokdo ve, da je mogoče na avto namestiti različne luči in, da izbira primernih pomeni razmislek o tem, kakšne so naše vozniške zahteve. O podrobnostih danes Boris Žgajnar v pogovoru z Andrejem Brglezom.


31.10.2020

Za več varnosti bi se morali razkriti

V zadnjem času pogosto govorimo o tem, da se avtomobili povezujejo v svet interneta. Vsak dan je manj takih, ki bi bili povsem odrezani od takega ali drugačnega deljenja podatkov. Ob tem, da tovrstno povezovanje prinaša prednosti in izboljšave tudi na področju varnosti na cestah, pa se seveda pojavljajo tudi vprašanja, kdo vse posledično lahko dobi podatke, ki razkrivajo, kje se vozimo, s kom, kako hitro in podobno in kaj bo z njimi počel. Dileme, kdo bo vestno in odgovorno ravnal s temi podatki, so povsem na mestu. Andrej Brglez kot eno od pridobitev navaja možnost, da če bi v določenem okolju bili vsi telefoni povezani, potem bi lahko eden opozoril drugega na prihod oziroma nevarnost, ki se zaradi križanja udeležencev v prometu lahko pojavi.


24.10.2020

Svetloba je v jesenskih dneh drugačna

O vožnji v jesenskem času. Ne gre samo za daljše noči, tudi podnevi je marsikaj drugače. Ker je svetloba drugačna, pa čeprav je dan, strokovnjak optik razlaga, da si lahko pomagamo s kvalitetnimi sončnimi očali, ki izboljšajo vidljivost. Sicer pa Andrej Brglez opozarja še na nekatere druge pasti med vožnjo. Ob še drugih, ki jih vsi poznamo, se dogaja tudi to, da včasih, predvsem če smo malce prehitri, avto enostavno ne uboga tako kot bi pričakovali. Volan zasukamo na levo, a vozilo še vedno sili naravnost. Mnogi nagonsko v takem trenutku volan še bolj zasukajo na levo, a to ne pomaga. Zakaj ga je treba zasukati nazaj na desno, razloži Andrej.


Stran 8 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov