Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Polnjenje ali menjava baterije pri električnem avtu?

17.07.2021

Električni avti – ko omenimo tovrstna vozila, pravzaprav vedno pomislimo na baterijo, na njeno kapaciteto, na čas polnjenja, na doseg. Pred leti se je že kar na glas govorilo o možnosti, da baterije kupec vozila ne bi kupil, ampak bi se pripeljal na določeno mesto, kjer bi se prazno baterijo odstranilo in jo nadomestilo z novo. Potem je ta ideja zamrla, ta možnost takrat še nekako ni bila realna. Zdaj se je marsikaj spremenilo, možnost take hitre menjave baterij bi lahko bila praktična, razlaga Andrej Brglez.

Zdaj se je spremenilo toliko stvari, da postaja realna možnost menjave baterije prazne za polno.

Električni avti – ko omenimo tovrstna vozila, pravzaprav vedno pomislimo na baterijo, na njeno kapaciteto, na čas polnjenja, na doseg. Pred leti se je že kar na glas govorilo o možnosti, da baterije kupec vozila ne bi kupil, ampak bi se pripeljal na določeno mesto, kjer bi se prazno baterijo odstranilo in jo nadomestilo z novo. Potem je ta ideja zamrla, ta možnost takrat še nekako ni bila realna. Zdaj se je marsikaj spremenilo, možnost take hitre menjave baterij bi lahko bila praktična, razlaga Andrej Brglez.

Črka »Q« je recimo zelo pogosta v angleških kriminalnih romanih, na drugi strani pa precej redka v slovenski izreki. In še slabše bi bilo, če ne bi za tega posebneža abecede skrbeli pri Audiju. Njihov nabor vozil, ki jim vlada Q, je zelo impresiven, danes pa si nekoliko pobližje oglejmo dva predstavnika razreda, ki sta pred kratkim doživela in očitno tudi zelo uspešno preživela nekaj malega lepotnih posegov.

Q5 je centralna figura vseh Audijevih Q-jev. So večji in so tudi manjši, a Q5 je tisto vozilo, ki na samem vrhu pooseblja, za kaj pri cestnih terenskih vozilih sploh gre. Impresivna, a še obvladljiva podoba, polna prestiža v vse smeri, suverena tehnika in predvsem popolna vozniška izkušnja.

Novosti so skrite v podrobnostih in kot je navada, so se lotili svetil, maske hladilnika ter nekaterih sprememb v komunikaciji med vozilom in voznikom. Pri tem naj omenimo, da so modro obdržali tudi še nekaj analognih stikal, kar je v tem razredu že bolj izjema kot pravilo. Audi je, vsaj v našem primeru, še vedno dovolj samozavesten, da zaupa dizlu. Preganjana žival tik pred izumrtjem v takem audiju še zadnjič zamahne z repom. Dvolitrski 150-kilovatni TDi, naj nam bo oproščeno, je še vedno ultimativni pogonski agregat. Vožnja je mirna, zanesljiva, ob uporabi vrhunskih materialov tudi tiha, s sedemstopenjsko samodejno menjalniško izkušnjo in seveda z obveznim Quattro dodatkom je lahko voznik kraljična na zrnu graha, pa bo težko med vožnjo našel kakršno koli zamero. Omenimo še dodatno vgrajen generator, ki polni akumulator; ta zagotavlja energijo električnim porabnikom, pomaga pri pospeševanju in omogoča tudi t. i. »jadranje z ugasnjenim motorjem«. Audi Q5 je vrhunsko vozilo, eno redkih, ki navduši že samo ob pogledu nanj, ali ko zapelje mimo; zagotovo je izjemna izkušnja imeti ga, ampak glede na ceno je dovolj prijetna izkušnja samo opazovati ga.

Na srečo pa ima Q-oddelek nekaj tudi za plitvejše žepe. Ne sicer za prazne, zagotovo pa za bolj povprečne. Če od Q5 odštejemo tri Q-je, dobimo Q2.

Tako podoben, a tako drugačen od večjega brata. Prav tako malenkostno prenovljen, prav tako dobro ugnezden v razredu mestnih terencev. Q2 je prišel na trg nekoliko pozno. Medtem ko je konkurenca že na veliko tržila majhne terence, so se pri Audiju obirali in ko smo ga pred petimi leti prvič zagledali, smo Nemcem priznali, da so na zabavo zamujali z razlogom. Na vprašanje »kako narediti običajen avtomobilski razred poseben,« so odgovorili z odliko. Ni jih zaneslo v pretiravanja, avto je obdržal osnovne gabarite vsakdanjih bratrancev, kljub temu pa so ga nezmotljivo dvignili na novo, do takrat še nevideno raven. Od tistih dob je tudi konkurenca začela lišpati svoje mestne terence in od tod nuja po prenovi Q2.

Kot pri Q5 se je prenova dotikala svetil, maske hladilnika in digitalnega okolja. Ampak zato so nam sladkorčke zavili pod pokrovom. 1,5-litrski bencinski agregat s 110 kilovati je pravi mali tehnološki biser. Pred leti smo že poročali o tehnologiji sistema izklapljanja posameznih valjev v agregatu, ko so potrebe po navoru ali zmanjšane, ali pa je navor konstanten. Še natančneje: tehnologija COD, kar bi prevedli kot »cilinder na zahtevo,« občasno izklaplja drugi in tretji valj ter s tem varčuje pri porabi goriva. Tehnologija je za voznika povsem nevidna in še tako tehnološko zaverovan voznik igre valjev pod pokrovom ne opazi. Sploh če je v spregi še samodejni sedemstopenjski S-tronic. Poraba je zato za povsem spodoben kos avtomobila navsezadnje res ugodna, saj se zelo težko in s pretiravanji voznik prebije prek meje sedmih litrov. Q2 je po audijevsko zadržan, a tudi po Audijevsko premišljen in kakovosten avtomobil. Ker spada med tiste avtomobile, katerih nakup je že v dometu racionalne slovenske duše, ima na naših cestah tudi sorazmerno veliko predstavništvo.


Avtomobilsko prometne minute

867 epizod


Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Polnjenje ali menjava baterije pri električnem avtu?

17.07.2021

Električni avti – ko omenimo tovrstna vozila, pravzaprav vedno pomislimo na baterijo, na njeno kapaciteto, na čas polnjenja, na doseg. Pred leti se je že kar na glas govorilo o možnosti, da baterije kupec vozila ne bi kupil, ampak bi se pripeljal na določeno mesto, kjer bi se prazno baterijo odstranilo in jo nadomestilo z novo. Potem je ta ideja zamrla, ta možnost takrat še nekako ni bila realna. Zdaj se je marsikaj spremenilo, možnost take hitre menjave baterij bi lahko bila praktična, razlaga Andrej Brglez.

Zdaj se je spremenilo toliko stvari, da postaja realna možnost menjave baterije prazne za polno.

Električni avti – ko omenimo tovrstna vozila, pravzaprav vedno pomislimo na baterijo, na njeno kapaciteto, na čas polnjenja, na doseg. Pred leti se je že kar na glas govorilo o možnosti, da baterije kupec vozila ne bi kupil, ampak bi se pripeljal na določeno mesto, kjer bi se prazno baterijo odstranilo in jo nadomestilo z novo. Potem je ta ideja zamrla, ta možnost takrat še nekako ni bila realna. Zdaj se je marsikaj spremenilo, možnost take hitre menjave baterij bi lahko bila praktična, razlaga Andrej Brglez.

Črka »Q« je recimo zelo pogosta v angleških kriminalnih romanih, na drugi strani pa precej redka v slovenski izreki. In še slabše bi bilo, če ne bi za tega posebneža abecede skrbeli pri Audiju. Njihov nabor vozil, ki jim vlada Q, je zelo impresiven, danes pa si nekoliko pobližje oglejmo dva predstavnika razreda, ki sta pred kratkim doživela in očitno tudi zelo uspešno preživela nekaj malega lepotnih posegov.

Q5 je centralna figura vseh Audijevih Q-jev. So večji in so tudi manjši, a Q5 je tisto vozilo, ki na samem vrhu pooseblja, za kaj pri cestnih terenskih vozilih sploh gre. Impresivna, a še obvladljiva podoba, polna prestiža v vse smeri, suverena tehnika in predvsem popolna vozniška izkušnja.

Novosti so skrite v podrobnostih in kot je navada, so se lotili svetil, maske hladilnika ter nekaterih sprememb v komunikaciji med vozilom in voznikom. Pri tem naj omenimo, da so modro obdržali tudi še nekaj analognih stikal, kar je v tem razredu že bolj izjema kot pravilo. Audi je, vsaj v našem primeru, še vedno dovolj samozavesten, da zaupa dizlu. Preganjana žival tik pred izumrtjem v takem audiju še zadnjič zamahne z repom. Dvolitrski 150-kilovatni TDi, naj nam bo oproščeno, je še vedno ultimativni pogonski agregat. Vožnja je mirna, zanesljiva, ob uporabi vrhunskih materialov tudi tiha, s sedemstopenjsko samodejno menjalniško izkušnjo in seveda z obveznim Quattro dodatkom je lahko voznik kraljična na zrnu graha, pa bo težko med vožnjo našel kakršno koli zamero. Omenimo še dodatno vgrajen generator, ki polni akumulator; ta zagotavlja energijo električnim porabnikom, pomaga pri pospeševanju in omogoča tudi t. i. »jadranje z ugasnjenim motorjem«. Audi Q5 je vrhunsko vozilo, eno redkih, ki navduši že samo ob pogledu nanj, ali ko zapelje mimo; zagotovo je izjemna izkušnja imeti ga, ampak glede na ceno je dovolj prijetna izkušnja samo opazovati ga.

Na srečo pa ima Q-oddelek nekaj tudi za plitvejše žepe. Ne sicer za prazne, zagotovo pa za bolj povprečne. Če od Q5 odštejemo tri Q-je, dobimo Q2.

Tako podoben, a tako drugačen od večjega brata. Prav tako malenkostno prenovljen, prav tako dobro ugnezden v razredu mestnih terencev. Q2 je prišel na trg nekoliko pozno. Medtem ko je konkurenca že na veliko tržila majhne terence, so se pri Audiju obirali in ko smo ga pred petimi leti prvič zagledali, smo Nemcem priznali, da so na zabavo zamujali z razlogom. Na vprašanje »kako narediti običajen avtomobilski razred poseben,« so odgovorili z odliko. Ni jih zaneslo v pretiravanja, avto je obdržal osnovne gabarite vsakdanjih bratrancev, kljub temu pa so ga nezmotljivo dvignili na novo, do takrat še nevideno raven. Od tistih dob je tudi konkurenca začela lišpati svoje mestne terence in od tod nuja po prenovi Q2.

Kot pri Q5 se je prenova dotikala svetil, maske hladilnika in digitalnega okolja. Ampak zato so nam sladkorčke zavili pod pokrovom. 1,5-litrski bencinski agregat s 110 kilovati je pravi mali tehnološki biser. Pred leti smo že poročali o tehnologiji sistema izklapljanja posameznih valjev v agregatu, ko so potrebe po navoru ali zmanjšane, ali pa je navor konstanten. Še natančneje: tehnologija COD, kar bi prevedli kot »cilinder na zahtevo,« občasno izklaplja drugi in tretji valj ter s tem varčuje pri porabi goriva. Tehnologija je za voznika povsem nevidna in še tako tehnološko zaverovan voznik igre valjev pod pokrovom ne opazi. Sploh če je v spregi še samodejni sedemstopenjski S-tronic. Poraba je zato za povsem spodoben kos avtomobila navsezadnje res ugodna, saj se zelo težko in s pretiravanji voznik prebije prek meje sedmih litrov. Q2 je po audijevsko zadržan, a tudi po Audijevsko premišljen in kakovosten avtomobil. Ker spada med tiste avtomobile, katerih nakup je že v dometu racionalne slovenske duše, ima na naših cestah tudi sorazmerno veliko predstavništvo.


22.01.2022

Avtomobili se veselo dražijo

Lansko leto je bilo posebno zanimivo, prišlo je do pomanjkanja nekaterih elementov, ki so ključni za izdelavo avtomobila in to je imelo za posledico še dodaten dvig cen.


15.01.2022

Telefona ne damo iz rok

Sean Connery je leta 1963 v filmu o Jamesu Bondu v avtomobilu dvignil telefonsko slušalko in opravil klic. Dvorana se je ob tem na glas smejala ker je bilo to takrat tako neverjetno. Danes v avtomobilih uporabljamo telefone praktično vsi. Ves čas ponavljamo, da je uporaba telefona med vožnjo motnja. V modernih avtomobilih je povezava telefona z avtom sila enostavna, zato se sprašujemo, zakaj voznik ne more oziroma noče narediti tistih nekaj pritiskov na gumb telefona in vmesnik v avtu, da poveže telefon z vozilom. Tudi Andrej Brglez išče odgovor, zakaj mnogi še vedno držijo slušalko v rokah.


08.01.2022

Finalisti za Slovenski avto leta 2022

Poslušalci, gledalci in bralci sodelujočih medijev so z glasovanjem določili pet finalistov, ki se bodo potegovali za naslov Slovenski avto leta 2022. To so Toyota yaris cross, Škoda enyak, Opel mokka, Volkswagen ID.4 in Renault megane conquest. Zdaj bomo svoje glasove in točke dodali še novinarji in tako izbrali zmagovalca.


01.01.2022

Novoletna avtomobilska poslanica

Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti.


18.12.2021

Dojenček najlažje zaspi v dizlu

Tokrat smo se dotaknili teme,ki zadeva prenekatere starše, ki imajo dojenčke oziroma majhne otroke. Mnogi namreč uporabljajo posebno metodo uspavanja teh malčkov, namreč, vozijo jih z avtom naokrog, da zaspijo. Andrej Brglez je bil zraven pri zanimivem poizkusu takega uspavanja, nekajmesečno manekenko Oto so vozili s avtomobili z različnimi pogoni in poskušali ugotoviti, kateri jo najbolj uspava. No, akcija ni najbolje uspela, vendar pa smo prepričani, da električni pogon tu ni v prednosti in da je dizel najbolj uspavalen.


11.12.2021

Zakaj smo se odvezali

Z Agencije za varnost prometa so sporočili, da zaznavajo občuten padec pri uporabi varnostnega pasu pri smrtnih prometnih nesrečah. Uporaba varnostnega pasu je pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov komaj nekaj več kot 50 odstotna. Kje so vzroki, ali se ve, kdo so pravzaprav tisti, ki se ne pripenjajo, razmišlja Andrej Brglez. Ugotavlja, da je čisto možno, da je to nepripenjanje (veliko več je moških kot žensk) prav lahko odraz nekakšnega nezadovoljstva, tudi upora proti ukrepom, grožnjam, sploh situaciji... Je pa vse skupaj kar malo nerazumljivo, da se ljudje obračajo proti sebi, da se upirajo in s tem ogrožajo sebe.


04.12.2021

Tudi v vodiku je prihodnost

Slovenijo je v teh dneh za nekaj ur obiskal toyotin avtomobil mirai. Tisti, ki kolikor toliko spremljate dogajanje v svetu avtomobilizma, veste, da gre za vozilo, ki ga poganja vodik oziroma električna energija, ki jo ta proizvaja. Andrej Brglez ga je imel priložnost malo zapeljati. Mirai je pred časom postavil svojevrsten rekord, z rezervoarjem, ki ga je moč napolniti v petih minutah, je prevozil več kot 1000 kilometrov. Andrej Brglez nas spomni, da je bilo avtomobilov, ki jih poganja vodik oziroma elektrika, v zgodovini že veliko. Morda pa zdaj prihaja čas, ko bo vodik postal eno resnejših pogonskih sredstev. Da pa je infrastruktura problematična, opozarja Stephan Herbst, ki je pri Toyoti generalni direktor programa vodikovega pogona in ki je spremljal miraija na obisku v Sloveniji.


27.11.2021

Katrca jih ima 60

Pred 60 leti je bila izdelana prva Renaultova katrca. Model so izdelovali od leta 1961 do 1994 v kar 17 državah sveta, tudi v Sloveniji; sprva v Litostroju, kasneje pa v novomeškem IMV. Zadnje izdelano vozilo na naših tleh se nahaja v muzeju v Bistri. Sicer je bilo po svetu skupno izdelanih preko osem milijonov primerkov tega vozila, ki je, ko se je prec 60 leti pojavilo, pomenilo neke vrste revolucijo ali pa vsaj prelomnico v snovanju avtomobilov. Sam se spomnim, da se nas je enkrat peljalo v katrci devet – dva sva sedela v prtljažnem prostoru na košarkarski žogi, za ostale pa se pravzaprav ne spomnim, kako so se stlačili v vozilo. V glavnem, miličniki nas niso dobili.


20.11.2021

Starejši naj ostanejo čim dlje mobilni

Da prihaja med starejšimi in mlajšimi vozniki včasih do določenih napetosti v prometu (starejši niso več tako okretni in spretni, mlajši pa pogosto zato postanejo nestrpni), vemo. V prvi vrsti starejši sami želijo, da ostanejo čim dlje samostojni v mobilnosti. Sicer pa je v bistvu za vse pomembno in smo vsi zainteresirani za to, da starejši ostanejo aktivni vozniki. Tudi avtomobilska industrija si tega želi, to potrjuje tudi Andrej Brglez.


12.11.2021

Most med prometno kulturo in kulturo pitja

Most med prometno kulturo in kulturo pitja alkohola je nujno zgraditi. Pri Slovencih je pitje alkohola že zgodovinsko zakoreninjeno, kar zadeva kulturo v prometu, pa tudi vemo kje smo. Ko to dvoje združimo in prepletemo, ne dobimo nič dobrega. Poleg tega nas velikokrat provocirajo "prijatelji" ali celo gostilničar, češ, enega pa že še boš; mnogi se potem težko uprejo. Andrej Brglez poudarja, da mladi dandanes vedno bolj trezno razmišljajo o teh rečeh in se tudi sprašujejo, zakaj nimamo uzakonjeno »nula nula«, ker se ve, da pijača in volan pač ne gresta skupaj, količino alkohola do dovoljene meje pa si mnogi ne znajo postaviti.


06.11.2021

Moralna teža avtomobila

V teh dneh se je v Glasgowu na podnebni konferenci veliko govorilo o tem, kaj bodo oziroma bomo storili, da bi zmanjšali škodljive izpuste, da bi ta naš planet naredili bolj čist. Del problema je seveda že dolgo tudi promet. Andrej Brglez poudarja, da se od konference veliko pričakuje, da pa imata še vedno glavno besedo politika in ekonomija. Ne gre pa več le za izpuste, ki jih proizvajajo vozila na fosilna goriva, zdaj kupce tudi vedno pogosteje zanima, kakšni materiali so vgrajeni v vozilo.


30.10.2021

Z električnega kolesa v hibridni avtomobil

Prejšnji konec tedna so imeli obiskovalci sejma Narava in zdravje priložnost preizkušati dva hibrida: električno kolo, ki je kombinacija človekove energije in elektrike, in hibridni avtomobil, ki je kombinacija bencinskega motorja in elektromotorja. Obe možnosti imata skupne točke, izkušnje udeležencev pa so bile zelo zanimive. S preizkušanjem obeh prevoznih sredstev so odkrivali, da se da varčevati z vsemi energijami, Andrej Brglez pa je ugotavljal, da mnogi vozniki še ne bi zaupali raznoraznim tehnologijam, ki posegajo v vožnjo. Hibridna Toyota yaris cross je prejšnji teden sodelovala pri preizkusih na sejmu Narava in zdravje, kmalu sicer obišče tudi nas. Pred dnevi pa smo vozili še en avtomobil tega uglednega japonskega proizvajalca, katerega vozila, lahko rečemo, najpogosteje povezujemo tudi z oznako hibrid. Tudi testni model C-HR je bil torej opremljen s hibridno kombinacijo pogona. Po novem je ta močnejša, in sicer gre za sodelovanje dvolitrskega 112-kilovatnega bencinskega motorja in 80-kilovatnega elektromotorja, navajajo podatek, da skupna oziroma sistemska moč znaša 135 kilovatov. Avtomobil je lahko torej kar živahen. Ker je menjalnik brezstopenjski, je ob močnejšem priganjanju kar precej glasen, veliko bolje se počuti (pa potniki tudi) ob umirjeni vožnji. Če ste dovolj nežni, je C-HR sposoben voziti samo na elektriko tudi kakšen kilometer, morda tudi več; predvsem mu gre seveda dobro po mestu pri nižji hitrosti. Sicer se da povprečje porabe ohranjati pod šestimi litri.


23.10.2021

Kako voziti ekološko s hibridom

V okviru sejma Narava in zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka tudi zanimiv prikaz oziroma preizkus ekološkega načina vožnje. Udeleženci lahko preizkusijo električna kolesa, potem pa sedejo še v hibridni avtomobil in poskušajo občutke in izkušnje z vožnje s kolesom prenesti v avtomobil. Srečajo pa se tudi s kopico asistenčnih sistemov, ki jih nekateri hitro osvojijo in se jim prepustijo, drugi pa jim ne zaupajo, ker jim ti posegajo v vožnjo. Zanima nas, kakšne bodo izkušnje, tudi Andreja Brgleza, ki podrobneje razloži, za kakšen preizkus gre.


16.10.2021

Tudi avtomobilska tehnologija pridobiva sekunde

Tudi avtomobili lahko v veliki meri sodelujejo s tehnologijami, ki pripomorejo k večji varnosti, ki pomagajo potnikom v vozilih, ki pridobivajo dragocene sekunde.


09.10.2021

Ponovno na izpitno vožnjo

Najverjetneje se praktično vsi spomnimo svoje izpitne vožnje in mnogi po nekaj letih verjetno ne verjamete, da bi zdaj kljub izkušnjam vozniški izpit ponovno opravili. Po drugi strani pa ste mnogi tudi prepričani, da vozite odlično in da bi z izpitno vožnjo uspešno opravili tudi po več letih. Ponovno opraviti voyniški izpit ni tako zelo lahko in za to imamo dokaze. V akciji Ponovno na izpitno vožnjo je sodelovalo 200 voznikov, a bi jih danes le četrtina ponovno uspešno opravila vozniški izpit. Največ težav je pri hitrosti in ustavljanju ob znaku "stop".


02.10.2021

Ni vse v elektriki

Kar zadeva sodelovanje Nemčije in Kitajske na področju trgovanja z avtomobili (beri izvoz nemških avtomobilov na Kitajsko), zna priti v bližnji prihodnosti do velikih sprememb.


25.09.2021

Kolesa so vse težja in hitrejša

Mi smo v naši oddaji bolj redko na kolesu, sicer pa vas je vedno več tistih, ki vam je prav kolo priljubljeno prevozno sredstvo. Če bo šlo tako naprej (in vse kaže da bo), bo kmalu (predvsem v mestih) zmanjkalo prostora za kolesarje. Morda jim ga bodo morali odstopiti avtomobili. Sicer pa se ob vsem pojavlja še en problem, namreč kolesa so vse težja in hitrejša in tako se pojavlja tudi vprašanje varnosti. Kolesarji se morajo privaditi tudi na nekatere novosti, kot je recimo zavorni sistem ABS, poudarja Andrej Brglez.


18.09.2021

Sprememba potovalnih navad je nujna

Kar zadeva promet, naše navade in sploh vse, kar se na tem področju dogaja, je tu veliko več vprašanj kot odgovorov.


11.09.2021

Vedno bolj priljubljene so kraje katalizatorjev

V ZDA se je pojavila nova lopovska moda. Tatovi se kot vemo, sproti prilagajajo razmeram oziroma tržišču, tako so zdaj našlji naslednji avtomobilski del, ki na črnem trgu dosega visoko ceno. To je katalizator, najbolj na udaru pa so veliki terenci, ki so bolj oddaljeni od tal, torej je kraja olajšana, in pa hibridna vozila, katerih katalizatorji so manj rabljeni. V katalizatorjih je kar nekaj redkih in zato zelo dragocenih kovin. Z vseh strani se širijo najprej opozorila pred podnebnimi spremembami, takoj za njimi pa zaveze, kako jih bomo preprečili. Promet, s katerim se ukvarjamo v naši oddaji, je eden vodilnih krivcev za podneben spremembe … Zato se tokrat vozimo samo z električnimi vozili.


04.09.2021

Avtomobilski saloni se spreminjajo

Avtomobilski saloni – vsi vemo, da se jim zadnje čase slabo piše. Letošnja pomladanska Ženeva je odpadla, osredni jesenski evropski salon pa je doživel kar nekaj sprememb. Najprej - ne bo več v Frankfurtu, temveč v Munchnu, manjkala bo kopica avtomobilskih znamk, spremenjena pa bo tudi vsebina. Andrej Brglez razloži, da je logično, da sejmi doživljajo take korenite spremembe, saj se spreminja celotna mobilnost.


Stran 6 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov