Tudi avtomobili lahko v veliki meri sodelujejo s tehnologijami, ki pripomorejo k večji varnosti, ki pomagajo potnikom v vozilih, ki pridobivajo dragocene sekunde.

Tudi avtomobili lahko v veliki meri sodelujejo s tehnologijami, ki pripomorejo k večji varnosti, ki pomagajo potnikom v vozilih, ki pridobivajo dragocene sekunde.

V teh dneh, ko tudi pri nas pogosto omenjamo sekunde, ki rešujejo in poskušamo na različne načine spomniti, kako ukrepati v določenih kritičnih situacijah, da bi bila naša pomoč lahko čim hitrejša in čim bolj učinkovita, dodajamo še avtomobilsko vsebino na to temo. Namreč, tudi avtomobili lahko v veliki meri sodelujejo s tehnologijami, ki pripomorejo k večji varnosti, ki pomagajo potnikom v vozilih, ki pridobivajo sekunde, ki so pogosto lahko še kako pomembne, da ne rečemo tudi usodne. Beseda Emergency v zvezi z novodobnimi sistemi v avtomobilih se pogosto sliši, razlaga Andrej Brglez.

Da je mazda3 v kompaktnem razredu že dolgo med vidnejšimi tekmeci, to vemo in vedno, kadar jo imamo priložnost voziti, prinese kakšen korak naprej. Tudi tokrat je bilo tako.

Tokrat je pripeljala z oznako skyactive-X, se pravi z najzmogljivejšim motorjem v ponudbi – dvolitrskim bencinskim s 137 kilovati moči. Množica konkurentov ima vgrajene prisilno gnane motorje in tisti so brez dvoma bolj poskočni, nekateri s podobno zalogo moči že skoraj dirkaški. V tej mazdi3 ob pritisku na plin ni tako živahnega odziva, je pa vožnja prijetno umirjena in tekoča, no, pri višjih vrtljajih pa se tudi ta motor bolj odločno odzove – nenazadnje doseže hitrost 100 km/h v osmih sekundah, kar pa je že kar ugleden rezultat. Če torej bolj odločno pritiskamo na plin in motor ženemo v višje obrate, potem tudi ta mazda pokaže nekaj športnega duha. Temu sledi tudi malce bolj čvrsto podvozje, pa natančna menjalnik in volan, posledica vsega je dobra lega na cesti.

Sicer je mazda3 na pogled še vedno zanimiva in atraktivna, opremljena z množico varnostnih in asistenčnih sistemov, zadaj ne najbolj razkošna s prostorom, sicer pa z odličnimi materiali in izdelavo, kar namiguje na spogledovanje z vozili premium razreda. Tako urejeno vozilo s tako bogato opremo bomo verjetno za 26 tisočakov in pol težko našli.

Zdaj pa še k drugemu japonskemu proizvajalcu – Toyoti. Yaris cross se že vozi naokrog, tudi k nam pripelje kmalu, smo pa v preteklih dneh sedli najprej v večjega RAV4, potem pa še v večjega highlanderja.

RAV4 z dizelskim pogonom se je pred časom dokončno poslovil, zdaj je zadnja kombinacija 2,5 litrski 136 kilovatni bencinski motor in dva elektromotorja – na sprednji osi 134 kilovatni in na zadnji 40 kilovatni, torej je sistemske moči več kot dovolj tudi za precej živahno premikanje. Ker gre za priključni hibrid, se da baterijo napolniti v tolikšni meri, da se da samo na elektriko peljati tudi 70 kilometrov, kar večini zadošča za vsakodnevne potrebe. Mi smo se veliko vozili po avtocesti, kjer seveda bencinski motor ves čas sodeluje, porabo pa smo spravili na povprečje blizu 6 litrov. Da se seveda tudi nižje.

Treba je povedati, da je avtomobil v notranjosti zelo natančno izdelan, da so materiali kakovostni in da je seveda tudi v RAV4 prodrla digitalizacija, a ne pretirano, kar je dobro. Prtljažnik, ki ga odpiramo ob pomoči elektrike, sprejme za zelo spodobnih 520 litrov prtljage. Toyotin Safety Sence prinaša večino asistenčnih sistemov, ki jih avtomobil, ki se spogleduje s premijskim razredom, mora imeti, ob tem pa v RAV4 najdemo še kopico dodatkov za večje udobje, na primer tudi gretje in hlajenje sedežev, kar pa ima za posledico tudi višjo ceno – vrhunsko opremljen avtomobil stane dobrih 60 tisočakov.

Če bi RAV4 malo napihnili, recimo tja nekje do dolžine skoraj petih metrov, bi dobili highlanderja, če rečemo nekoliko površno. Velik cestni terenec se baha predvsem z izjemno prostornostjo za potnike, prtljažnega prostora zadaj pa je kar za 838 litrov oziroma s postavljenima šestim in sedmim sedežem 241 litrov.

Pogonski sklop deluje podobno kot v modelu RAV4, kljub teži vozila blizu 2200 kilogramov smo beležili povprečje porabe pod 8 litrov. To se nam zdi zelo razumno. Čeprav gre za štirikolesno gnanega športnega terenca, pa je ta z vrhunskim voznim udobjem namenjen predvsem križarjenju po urejenih cestnih poteh. Z opremljenostjo Premium, ki vsebuje praktično vse, avtomobil stane dobrih 62 tisočakov. Konkurenti bi za podobno veselje v vožnji hoteli precej več.

Podjetje Volvo Cars je v proizvodnem obratu v Gentu v Belgiji začelo s proizvodnjo najnovejšega električnega modela C40 Recharge. Tam že izdelujejo električni XC40 Recharge, ki naj bi kmalu zapeljal tudi na naše ceste. Podjetje je tako znatno povečalo zmogljivost proizvodnje električnih vozil v tovarni na 135 tisoč letno. Prizadevajo si, da bi polovico svetovne prodaje avtomobilov Volvo do leta 2025 predstavljali električni avtomobili, do leta 2030 pa bi bil celoten obseg prodaje popolnoma električen.

Negotove razmere v avtomobilski industriji so posledica predvsem krize s polprevodniki, nekatere tovarne so zato morale vsaj začasno ustaviti proizvodnjo, tako na tržišču primanjkuje nekaterih modelov. Tudi v novomeškem Revozu so v letošnjem letu že nekajkrat morali prekiniti proizvodnjo. Od srede novembra pa predvidevajo zmanjšanje obsega proizvodnje, in sicer bodo prešli z dveh izmen na eno in pol, kar pomeni zmanjšanje dnevne proizvodnje s 650 na 480 vozil.

Kar zadeva varnost v cestnem prometu, nam letos ne gre ravno dobro. Odzvala se je Agencija za varnost prometa, ki bo skupaj s partnerskimi organizacijami izvedla skupek preventivnih dogodkov pod naslovom Varno v jesen in zimo. Vsebine so namenjene čisto vsem različnim udeležencem.

Samo še to vam povem, da bomo tudi letos – že tridesetič po vrsti izbrali Slovenski avto leta. Več o kandidatih in glasovanju pri nas prihodnjo soboto.