Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Anatomija motoristove vožnje, to je bila tema, iskanje odgovorov na vprašanja, ki jih skopa statistika ne ponudi.
Anatomija motoristove vožnje. Iskanje odgovorov na vprašanja, ki jih skopa statistika ne ponudi
Lahko bi rekli, da smo končno prišli korak ali dva naprej v iskanju vzrokov, zakaj se dogajajo prometne nesreče, v katerih so udeleženi motoristi. Pred dnevi je bil zanimiv dogodek, posvet, pogovor okoli motoristov, ki so pogosto problem in hkrati rešitev. Anatomija motoristove vožnje, to je bila tema, iskanje odgovorov na vprašanja, ki jih skopa statistika ne ponudi. Andrej Brglez poudarja, da je bilo lani žrtev med motoristi res več kot predlani, a na tovrstne podatke je treba pogledat širše, tudi motoristov je vedno več. Ob cestah, ki so tudi med vzroki za nesreče motoristov, je naslednji pomemben element obvladovanje veščin, kar razloži inštruktor varne vožnje v AMZS centru varne vožnje na Vranskem Vojko Safran. Kaj se dogaja v motoristovi glavi, zakaj pretiravajo, pa skuša razumeti psihologinja in psihoterapevtka ter seveda tudi dolgoletna motoristka Irma Žuman.
Zdaj pa še malo na štiri kolesa. Glede na težave in zamude pri proizvodnji oziroma dobavi večine osebnih avtomobilov je preteklo kar nekaj mesecev od uradne predstavitve Oplovega grandlanda, da smo ga končno lahko podrobneje spoznali. Kako zgleda, vemo. Izrazito prenovljen je sprednji del, ki je dobil značilno oplovo podobo – imenujejo jo vizir. Žarometi seveda svetijo v LED tehniki, za doplačilo pa so na voljo t.i. Intellilux pametni matrični žarometi, ki delovanje prilagajajo načinu vožnje in voznim razmeram. Vsak žaromet je sestavljen iz 84 segmentov, vsak se posebej prilagaja razmeram pred avtomobilom tako da delujejo nemoteče za druge udeležence v prometu. Stvar deluje zares elegantno. V LED tehniki svetijo tudi zadnje luči, novost pa je tudi napis »grandland« na sredino pokrova prtljažnika. Podobnost z mokko in novo astro je zaznati tudi v notranjosti, ki pa se seveda dotika tudi francoskega sorodstva. Nekaj stikal so obdržali, nova pa je instrumentna plošča, ki omogoča prikaz slike infrardeče kamere – tehnologija je povzeta po bratrancu, Peugeotu 5008.
Nas je obiskal grandland z 1.2 litrskim turbobencinskim motorjem, ki zmore 96 kilovatov moči – motorizacija se nam zdi povsem primerna, dobro deluje tudi osemstopenjski samodejni menjalnik, ki ga sicer tudi že poznamo. Zadnje čase se nam dogaja, da povprečje porabe pri bencinskih motorjih približamo šestim litrom, no, pri grandlandu smo bili bližje sedmim litrom. Cena testnega vozila z najvišjo stopnjo opreme Ultimate in še z nekaj dodatki (tudi s sistemom za nočni vid, ki zaznava živa bitja 100 metrov pred vozilom) znaša blizu 42 tisočakov.
867 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Anatomija motoristove vožnje, to je bila tema, iskanje odgovorov na vprašanja, ki jih skopa statistika ne ponudi.
Anatomija motoristove vožnje. Iskanje odgovorov na vprašanja, ki jih skopa statistika ne ponudi
Lahko bi rekli, da smo končno prišli korak ali dva naprej v iskanju vzrokov, zakaj se dogajajo prometne nesreče, v katerih so udeleženi motoristi. Pred dnevi je bil zanimiv dogodek, posvet, pogovor okoli motoristov, ki so pogosto problem in hkrati rešitev. Anatomija motoristove vožnje, to je bila tema, iskanje odgovorov na vprašanja, ki jih skopa statistika ne ponudi. Andrej Brglez poudarja, da je bilo lani žrtev med motoristi res več kot predlani, a na tovrstne podatke je treba pogledat širše, tudi motoristov je vedno več. Ob cestah, ki so tudi med vzroki za nesreče motoristov, je naslednji pomemben element obvladovanje veščin, kar razloži inštruktor varne vožnje v AMZS centru varne vožnje na Vranskem Vojko Safran. Kaj se dogaja v motoristovi glavi, zakaj pretiravajo, pa skuša razumeti psihologinja in psihoterapevtka ter seveda tudi dolgoletna motoristka Irma Žuman.
Zdaj pa še malo na štiri kolesa. Glede na težave in zamude pri proizvodnji oziroma dobavi večine osebnih avtomobilov je preteklo kar nekaj mesecev od uradne predstavitve Oplovega grandlanda, da smo ga končno lahko podrobneje spoznali. Kako zgleda, vemo. Izrazito prenovljen je sprednji del, ki je dobil značilno oplovo podobo – imenujejo jo vizir. Žarometi seveda svetijo v LED tehniki, za doplačilo pa so na voljo t.i. Intellilux pametni matrični žarometi, ki delovanje prilagajajo načinu vožnje in voznim razmeram. Vsak žaromet je sestavljen iz 84 segmentov, vsak se posebej prilagaja razmeram pred avtomobilom tako da delujejo nemoteče za druge udeležence v prometu. Stvar deluje zares elegantno. V LED tehniki svetijo tudi zadnje luči, novost pa je tudi napis »grandland« na sredino pokrova prtljažnika. Podobnost z mokko in novo astro je zaznati tudi v notranjosti, ki pa se seveda dotika tudi francoskega sorodstva. Nekaj stikal so obdržali, nova pa je instrumentna plošča, ki omogoča prikaz slike infrardeče kamere – tehnologija je povzeta po bratrancu, Peugeotu 5008.
Nas je obiskal grandland z 1.2 litrskim turbobencinskim motorjem, ki zmore 96 kilovatov moči – motorizacija se nam zdi povsem primerna, dobro deluje tudi osemstopenjski samodejni menjalnik, ki ga sicer tudi že poznamo. Zadnje čase se nam dogaja, da povprečje porabe pri bencinskih motorjih približamo šestim litrom, no, pri grandlandu smo bili bližje sedmim litrom. Cena testnega vozila z najvišjo stopnjo opreme Ultimate in še z nekaj dodatki (tudi s sistemom za nočni vid, ki zaznava živa bitja 100 metrov pred vozilom) znaša blizu 42 tisočakov.
O vožnji v jesenskem času. Ne gre samo za daljše noči, tudi podnevi je marsikaj drugače. Ker je svetloba drugačna, pa čeprav je dan, strokovnjak optik razlaga, da si lahko pomagamo s kvalitetnimi sončnimi očali, ki izboljšajo vidljivost. Sicer pa Andrej Brglez opozarja še na nekatere druge pasti med vožnjo. Ob še drugih, ki jih vsi poznamo, se dogaja tudi to, da včasih, predvsem če smo malce prehitri, avto enostavno ne uboga tako kot bi pričakovali. Volan zasukamo na levo, a vozilo še vedno sili naravnost. Mnogi nagonsko v takem trenutku volan še bolj zasukajo na levo, a to ne pomaga. Zakaj ga je treba zasukati nazaj na desno, razloži Andrej.
Za prihodnji teden je pri nas napovedan 7. simpozij E-mobility in 2. konferenca lokalne e-mobilnosti. Kot razlaga organizator Primož Lemež bo vsa stvar tokrat morala potekati preko internetnih povezav, kar je po eni strani tudi prednost, saj bo tako lahko sodelovalo nekaj strokovnjakov, ki sicer ne bi mogli priti na simpozij. Sicer gre pri nas na elektriko bolj počasi, a gre, trdi Lemež. Vozili smo električnega križanca tradicionalne angleške znamke MG, ki je že nekaj časa v kitajskih rokah. Pričakali pa smo tudi uradno predstavitev naslednjega električnega modela iz Volkswagna, to je ID.3. VW načrtuje do leta 2024 vložiti v razvoj električne mobilnosti 33 milijard evrov.
Če bi sklepali po medijski prisotnosti v zadnjem času, potem je zagotovo elektrika med pogonskimi gorivi v tem času najbolj aktualna in vroča. Andrej Brglez pa poudarja, da potekajo resna testiranja letal, ladij, tovornjakov in avtobusov na vodik. Če vodik kot pogonsko sredstvo prodre med te velike porabnike, potem bo zagotovo morala slediti tudi avtomobilska industrija. Fordov ranger wildtrack je atraktiven in zmogljiv poltovornjak, ki mu ob terenskih sposobnostih ne manjka tudi urbanih ambicij. Zabeležimo še prihod prenovljenega najbolj prodajanega Citroenovega modela C3.
Andrej Brglez se sprašuje, koliko ljudi bi še sedelo po lokalih ob cestah, če bi se zavedali, kaj jim prinašajo izpušne cevi mimovozečih avtomobilov.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Ustvarjalci TV oddaje Avtomobilnost so pred dnevi povabili voznike električnih skirojev na poligon, kjer so se preizkušali v obvladovanju vožnje in reševali tudi nekatere situacije, ki se pojavljajo v vsakdanjem prometu in so lahko izjemno nevarne, recimo zaviranje v sili in izogibanje oviri s skirojem sta lahko kar zahtevna manevra. Udeleženci so delili svoje izkušnje, ki jih doživljajo v stiku z drugimi udeleženci in opozarjali na nedorečenost, kar zadeva status skirojev v prometu. Vesna Marinko iz Agencije za varnost prometa je poudarila, da je status skiroja najbolje zakonsko urejen v Nemčiji, pri nas je še veliko vprašanj, na katere nimamo odgovorov, zakon pa je v nastajanju. Andrej Brglez pa je poudaril, da so električni skiroji šele prvi znanilci sprememb v mobilnosti, ki nas v prihodnosti čakajo v mestih. Zaenkrat pa pri nas še vedno velja, da jaz pazim na vse okrog sebe in upam, da tudi vsi ostali pazijo name in potem lahko to prometno vozlišče različnih udeležencev in hitrosti kolikor toliko varno funkcionira.
Tokrat se bomo posvetili vonjavam v avtomobilski kabini. Te so seveda še kako pomembne za dobro počutje. Mnogi bi verjetno pritrdili, da imajo najraje "vonj po novem", čeprav bi ga natančneje pravzaprav težko definirali. Zanimivo je, da so Kitajci tisti, ki vonjav v avtomobilu ne marajo, radi imajo nevtralen vonj. Ustvarjanje različnih vonjev v avtomobilu je sicer prava znanost, tisti, ki so specializirani za ustvarjanje in ločevanje vonjev, so sposobni zaznavati tudi do 8000 različnih vonjav.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Pri Evropski zvezi avtomobilskih proizvajalcev so razkrili, da je bilo na cestah EU ob koncu leta 2018 več kot 267 milijonov vozil, največ v Nemčiji, nekaj več kot 47 milijonov. Takrat je bil povprečen avto star 10,8 leta. Najstarejše avte vozijo v Litvi, Estoniji in Romuniji, starejše od Slovencev vozijo tudi Španci, Portugalci, Italijani, Grki, Hrvati. Daleč najmlajše avte vozijo v Luksemburgu, pa v Veliki Britaniji in Avstriji. Pri nas imamo sicer občutek, da je naš vozni park precej star, a je bila leta 2018 povprečna starost avtomobila v Sloveniji 10,1 leta, torej je bil celo nekaj mlajši od povprečja. Kar zadeva povprečje vozil na tisoč prebivalcev, pa je Slovenija s številko 652 celo na sedmem mestu v EU – evropsko povprečje je 610 motornih vozil. Številke so morda na nek način kar malo presenetljive, ampak Andrej Brglez ugotavlja, da obstajajo vzroki za to. Pogledati je treba nekaj deset let nazaj.
Digitalna tehnologija je v avtomobile prinesla uravnavanje funkcij na dotik. Lahko rečemo, da se je s tem začela nova doba, ponujajo se nove rešitve, nešteto funkcij, praktično vse, lahko upravljamo na zaslonu na dotik. K razmisleku o tem, kaj lahko prinesejo posledice upravljanja na zaslonih na dotik, je Andreja Brgleza navedla nedavna nesreča avtomobila Tesla Model 3 v Nemčiji oziroma razsodba tamkajšnjega sodišča po tem. Pogledamo tudi v vasico, kjer se vsi vozijo na elektriko, potem sedemo na – kot pravi Marko Radmilovič, 850 kubično kobilico in nato še v robustnega terenca, ki vas za 20 tisočakov brez sramu in težav zapelje tudi po avtocesti. Opozorimo tudi, da stlačiti pohištvo v avtomobil pogosto ni enostavno, prevoz pa je lahko tudi nevaren.
Pravzaprav je vseeno, v kakšnem avtomobilu prevažamo psa – no, prav je že, da ima dovolj prostora oziroma se počuti kolikor toliko v redu. Tokrat spomnimo na dejstvo, da se ljudje drugače obnašajo za volanom, se bolje počutijo, so bolj previdni, če prevažajo v avtomobilu psa. Da psi, dobro, pomirjujoče, vplivajo na voznike, so pokazale raziskave. V tem je prav gotovo nekaj resnice, pritrjuje tudi Andrej Brglez. Zapeljemo se s Suzukijem SX4 s-cross, ki je opremljen z mehkim hibridom.
Dizel, bencin, zadnje čase še elektrika – to so osnovne pogonske možnosti, ki jih poznamo in so nam razumljive. Tudi za hibride ste vsi seveda slišali, mnogi nekatere tudi poznate, najbolj zagotovo toyotine, ki so na tržišču že več kot 20 let. Spomniti pa moramo, da je zdaj je precej proizvajalcev, ki ponujajo hibridna vozila in da so med njimi tudi kar precejšnje razlike. Ker je tudi oznak kar nekaj, se prav lahko med vsemi temi kraticami tudi z lahkoto zmedemo. Andrej Brglez razloži, da v osnovi poznamo tri hibridna vozila: hibridno električno vozilo, priključno hibridno električno vozilo in mehko električno hibridno vozilo. Posvetimo se tudi novemu vozilu, ki je za mnoge Slovence še vedno avtomobil številka ena, za mnoge že več kot 40 let. Golf morda za koga v zadnji osmi generaciji celo ne bo najboljši, je pa zagotovo s svojo digitaliziranostjo avtomobil prihodnosti, da ne rečemo avtomobil iz prihodnosti.
Doktorica Darja Topolšek s Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru je skupaj s študenti izpeljala raziskovalni projekt z naslovom Prometno varnostni vidik asistenčnih sistemov v osebnih avtomobilih. Ugotovljeno je bilo, da kupci premalo poznajo asistenčne sisteme. Kar zadeva prodajalce v avtomobilskih salonih, jih večina trdi, da sisteme dobro poznajo, v resnici pa njihovo znanje ni tako zelo široko in jih potencialnim kupcem premalo natančno predstavljajo. Pogosto so mnogi varnostni sistemi skupaj v paketu z še drugimi dodatki, ki jih sicer kupec ne bi izbral. Ugotovljeno je bilo tudi, da večina kupcev asistenčnim sistemom še ne zaupa. Andrej Brglez poudarja, da se mnogi kupci potem, ko določen sistem spoznajo in ga preizkusijo (recimo radarski tempomat) navdušijo nad njim in se jim zdi nujno, da ga imajo. Vozil nas je Nissanov novi mali posebnež juke, ki je večji in udobnejši od predhodnika.
Asistenčni sistemi v osebnih avtomobilih – na to temo smo na Valu 202 že marsikaj povedali. Logično je, da se zdaj večina sistemov, ki pomagajo pri vožnji, jo naredijo bolj varno, včasih tudi bolj zabavno, seli tudi v motocikle. A vozilo na dveh kolesih je vseeno drugačno, tako se vsega ne da enostavno preseliti iz avtomobilov v motocikle, na primer zaviranja v sili, ki je v avtomobilih zelo uporabno in učinkovito. Eden takih modernih športno potovalnih motociklov je prav gotovo tudi BMW z oznako R 1250 RS. Tega je preizkušal Marko Radmilovič. Več o asistenčnih sistemih pa pove Andrej Brglez.
Argumenti, ki so fordovo kugo v zadnjem desetletju naredili tako popularno, so prostornost, prilagodljivost in velika izbira tako različic opreme, kot izbire agregatov in menjalnikov. Pri novem Audiju A3 ob odpiranju vrat sistem izstopajočega opozori na nevarnost od zadaj – radar zaznava premikanje 70 metrov daleč. Pri Toyoti so predstavili proace city. Gre za vozilo, ki ga že poznamo iz skupine PSA, torej berlingo oziroma rifter, pa tudi Opel combo life sodi v to skupino ožjih sorodnikov. Na voljo sta dve dolžini, v tovorni različici je 3,3 oziroma 4,3 kubičnega metra prostora, tako lahko tovorna različica sprejme dve evropaleti. V potniški različici je pri obeh dolžinah možno izbrati 5 ali 7 sedežev.
Kako natančni smo lahko pri napovedovanju mobilnosti v prihodnosti? Vemo da bo tudi jutri pomembna. Celo ključna. Na kaj najprej pomislimo, ko rečemo, da bo popolnoma drugačna. Da bo elektrificirana. Pa povezana, deljena in avtonomna. Pa je to res vse kar lahko vemo o prihodni mobilnosti. Janez Martinčič in Andrej Brglez povesta, da vemo še veliko več, a da bo treba novo prihodnost najprej tudi živeti v posebnem mestu - laboratoriju, ki ga na Japonskem gradi Toyota in v katerem se bodo ljudje naučili živeti z roboti. Ne samo avtomobilskimi, ampak tudi s številnimi drugimi.
Med vsemi dobrotami, ki jih prinaša nova octavia, posebej omenimo, da je to prva Škoda s prikazovalnikom »head-up«, z elektronskim načinom pretikanja samodejnega menjalnika, prvič tudi s tripodročno klimatsko napravo, ponuja pa tudi matrične žaromete LED. Beležimo tudi prihod novega Suzukijevega ignisa. Zapeljal pa nas je Volkswagen tiguan "Allspace", ki je imeniten in prostoren prevoznik.
Mnogi od nas še niso pripravljeni, da bi izpustili volan svojega vozila iz rok in prepustili upravljanje robotu. A avtonomna vožnja se napoveduje, prihaja. Andrej Brglez poudarja, da sta poti v avtonomno vožnjo dve: prva, tehnološka, bo hitra, tista druga, ki se ima zgoditi v naših glavah, pa bo bolj počasna. Vozili smo Nissan X-trail z dizlom in bencinarjem. Volkswagen predstavlja novi arteon, tudi v različici Shooting Brake, Opel napoveduje prihod nove mokke.
Danes spet na kolo, pravzaprav ga bomo tokrat najprej pritrdili na nosilec na našem avtomobilu. Pri tem opravilu moramo biti kar natančni, saj ima vožnja s kolesom na strehi ali pač na nosilcu zadaj svoje zakonitosti. Pred vožnjo moramo preveriti tlak v pnevmatikah – dodatna obtežitev pač zahteva prilagoditev. Vožnja s kolesi na strehi ali na nosilcu zadaj pa nato zahteva tudi dodatno pozornost, saj se obnašanje vozila v določenih situacijah lahko kar občutno spremeni. O povpraševanju in primerni izbiri nosilcev za kolesa bo spregovoril Luka Bobnar iz Thule Store iz Ljubljane, naj moramo biti še posebej pozorni ob prevažanju koles na avtomobilu pa bo opozoril Andrej Brglez.
O prometu nikakor ne moremo razmišljati kot o nekakšni samostojni stvari, ki ne vpliva na druga področja družbenega življenja. Med karanteno smo lahko videli, kako hitro smo v mestih zadihali čistejši zrak, ker je bilo avtomobilov na cesti znatno manj. Podobno promet vpliva tudi na druga področja družbenega življenja. O tem, kako vpliva in kakšna prihodnost premikanja nas čaka, se je Jan Grilc pogovoril z Andrejem Brglezom, opazovalcem mobilnosti in strokovnim sodelavcem Vala 202 za področje prometa.
Neveljaven email naslov