Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Geigenwerk, lyrichord, Bogen-Clavier ali klavirska gamba

04.07.2024

Na premieri Händlovega oratorija Aleksandrovo slavje devetnajstega februarja 1736 v gledališču Covent Garden so poleg osrednjega vokalno-instrumentalnega dela izvedli kar tri skladateljeve koncerte. Händel je nastopil kot solist v svojem prvem orgelskem koncertu opus štiri. Orkester je nato zaigral concerto grosso, ki ga danes poznamo pod imenom Aleksandrovo slavje, kot soliste v tretjem koncertu pa so napovedali harfo, lutnjo in skrivnostno glasbilo, poimenovano »lyrichord«.


Banchetto musicale

4 epizod


Oddaja s koncertnimi posnetki stare glasbe.

Geigenwerk, lyrichord, Bogen-Clavier ali klavirska gamba

04.07.2024

Na premieri Händlovega oratorija Aleksandrovo slavje devetnajstega februarja 1736 v gledališču Covent Garden so poleg osrednjega vokalno-instrumentalnega dela izvedli kar tri skladateljeve koncerte. Händel je nastopil kot solist v svojem prvem orgelskem koncertu opus štiri. Orkester je nato zaigral concerto grosso, ki ga danes poznamo pod imenom Aleksandrovo slavje, kot soliste v tretjem koncertu pa so napovedali harfo, lutnjo in skrivnostno glasbilo, poimenovano »lyrichord«.


15.08.2024

Stabat Mater

Priljubljena uglasbitev sekvence Stabat Mater Giovannija Battiste Pergolesija je nastala po naročilu neapeljske plemiške bratovščine Cavalieri della Vergine dei Dolori. Ta je vsako leto v postnem času častila Marijo sedem žalosti in v frančiškanski cerkvi San Luigi po navadi izvedla uglasbitev omenjene sekvence. Pergolesijevo različico so verjetno naročili pred letom 1736, da bi z njo nadomestili uglasbitev Alessandra Scarlattija. Pergolesi se je zgledoval po svojem predhodniku, zato sta skladbi namenjeni skoraj identični zasedbi. Obe sestavljajo arije in dueti za dva pevska solista, godalni ansambel in orgelski continuo.


08.08.2024

Arije pri Attemsovih — Stara glasba na Novem trgu

Junijski koncert iz cikla Harmonia concertans ‒ Stara glasba na Novem trgu je bil posvečen italijanskim opernim arijam, ki so se ohranile v mariborskem Pokrajinskem arhivu. Tamkajšnja rokopisna zbirka muzikalij je bila nekoč last plemiške družine Attems in izvira iz gradu v Slovenski Bistrici, v katerem so jo hranili do konca druge svetovne vojne. Nastala je približno med letoma 1738 in 1744 in vsebuje skoraj sto italijanskih arij za sopran, dva dueta, krajšo posvetno kantato in nekaj instrumentalnih del. Več kakor tretjina skladb je anonimnih, izmed znanih skladateljev pa sta najbolj zastopana Johann Adolf Hasse s štirinajstimi arijami in uverturo ter Andrea Bernasconi z dvanajstimi arijami. Poleg njunih del so na koncertu zvenele arije Leonarda Vincija, Giovannija Porte in Geminiana Giacomellija. Novi spored je bil od odkritja pred dvanajstimi leti že četrti, ki ga je ansambel musica cubicularis posvetil glasbi iz te zbirke, in je predstavil nekaj doslej še neizvedenih arij. Vse glasbene izdaje so nastale posebej za ta koncert.


01.08.2024

Neapeljske kantate in arije

Rekonstrukcija glasbenih dogodkov v neapeljskih palačah osemnajstega stoletja je precejšen izziv. Pogosto je težko ugotoviti avtorje skladb v rokopisnih zbirkah, ki so jih nekoč hranile plemiške knjižnice, danes pa so razpršene po vsem svetu. V njih najdemo veliko odlomkov iz resnih ali komičnih oper, ki so sicer izgubljene, pa tudi veliko kantat.


18.07.2024

Alessandro Stradella: Sveti Janez Krstnik

V Rimu je imel oratorij kot glasbena oblika prav poseben status. Opera je bila tam vseskozi podvržena papeški cenzuri. Drugače kakor v Benetkah, kjer so nastajala javna operna gledališča, je bila prepuščena pobudi plemiških družin in izvedbam na njihovih domovih. Javno gledališče Tor di Nona, ki ga je leta 1671 odprla v Rimu živeča švedska kraljica Kristina, je delovalo le tri leta. Glede na okoliščine ne preseneča, da se je kot alternativa operi razvil oratorij. Mnoge rimske duhovne ustanove so skozi vse leto organizirale izvedbe oratorijev. Sprva so bile to predvsem uglasbitve latinskih besedil v pripovednem slogu, sčasoma pa so prevladali libreti v italijanščini z dramsko zasnovo in jasno razporejenimi vlogami. Sestavljali so jih monologi, dialogi, recitativi, arije in ansambli, čeprav je bilo dogajanje pogosto omejeno in je bila vsebina včasih povsem kontemplativna. Pesnike so navdihovale moralizirajoče ali alegorične teme, svetopisemske zgodbe in pripovedi o življenju svetnikov. Včasih se zdi, da je bila izbira svetopisemskih tem edini duhovni element. Oznaka »oratorij« je bila skoraj kakor nekakšna krinka, ki je omogočala operne in dramske dogodke tudi v postnem času, ko je papeški odlok prepovedoval uprizarjanje oper.


Stran 1 od 1
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov