Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Aprilski koncert cikla HARMONIA CONCERTANS – Stara glasba na Novem trgu je bil posvečen glasbi Matthias Weckmanna in njegovih sodobnikov. Weckmann velja za enega najpomembnejših nemških glasbenikov 17. stoletja. Rodil se je v Turingiji in zgodnjo glasbeno izobrazbo dobil pri Henrichu Schützu v saški dvorni kapeli v Dresdnu. Tam je spoznal veliko italijanske glasbe in glasbenikov. Leta 1632 je postal eden izmed organistov dvorne kapele, izpopolnjeval se je v Hamburgu pri Jacobu Praetoriusu in Heinrichu Scheidemannu, nekaj let je kot organist gostoval tudi v danski dvorni kapeli v Nykøbingu. Leta 1655 je po odmevni avdiciji postal organist cerkve sv. Jakoba in Gertrudine kapele v Hamburgu.
Aprilski koncert cikla HARMONIA CONCERTANS – Stara glasba na Novem trgu je bil posvečen glasbi Matthias Weckmanna in njegovih sodobnikov. Weckmann velja za enega najpomembnejših nemških glasbenikov 17. stoletja. Rodil se je v Turingiji in zgodnjo glasbeno izobrazbo dobil pri Henrichu Schützu v saški dvorni kapeli v Dresdnu. Tam je spoznal veliko italijanske glasbe in glasbenikov. Leta 1632 je postal eden izmed organistov dvorne kapele, izpopolnjeval se je v Hamburgu pri Jacobu Praetoriusu in Heinrichu Scheidemannu, nekaj let je kot organist gostoval tudi v danski dvorni kapeli v Nykøbingu. Leta 1655 je po odmevni avdiciji postal organist cerkve sv. Jakoba in Gertrudine kapele v Hamburgu.
Priljubljena uglasbitev sekvence Stabat Mater Giovannija Battiste Pergolesija je nastala po naročilu neapeljske plemiške bratovščine Cavalieri della Vergine dei Dolori. Ta je vsako leto v postnem času častila Marijo sedem žalosti in v frančiškanski cerkvi San Luigi po navadi izvedla uglasbitev omenjene sekvence. Pergolesijevo različico so verjetno naročili pred letom 1736, da bi z njo nadomestili uglasbitev Alessandra Scarlattija. Pergolesi se je zgledoval po svojem predhodniku, zato sta skladbi namenjeni skoraj identični zasedbi. Obe sestavljajo arije in dueti za dva pevska solista, godalni ansambel in orgelski continuo.
Junijski koncert iz cikla Harmonia concertans ‒ Stara glasba na Novem trgu je bil posvečen italijanskim opernim arijam, ki so se ohranile v mariborskem Pokrajinskem arhivu. Tamkajšnja rokopisna zbirka muzikalij je bila nekoč last plemiške družine Attems in izvira iz gradu v Slovenski Bistrici, v katerem so jo hranili do konca druge svetovne vojne. Nastala je približno med letoma 1738 in 1744 in vsebuje skoraj sto italijanskih arij za sopran, dva dueta, krajšo posvetno kantato in nekaj instrumentalnih del. Več kakor tretjina skladb je anonimnih, izmed znanih skladateljev pa sta najbolj zastopana Johann Adolf Hasse s štirinajstimi arijami in uverturo ter Andrea Bernasconi z dvanajstimi arijami. Poleg njunih del so na koncertu zvenele arije Leonarda Vincija, Giovannija Porte in Geminiana Giacomellija. Novi spored je bil od odkritja pred dvanajstimi leti že četrti, ki ga je ansambel musica cubicularis posvetil glasbi iz te zbirke, in je predstavil nekaj doslej še neizvedenih arij. Vse glasbene izdaje so nastale posebej za ta koncert.
Rekonstrukcija glasbenih dogodkov v neapeljskih palačah osemnajstega stoletja je precejšen izziv. Pogosto je težko ugotoviti avtorje skladb v rokopisnih zbirkah, ki so jih nekoč hranile plemiške knjižnice, danes pa so razpršene po vsem svetu. V njih najdemo veliko odlomkov iz resnih ali komičnih oper, ki so sicer izgubljene, pa tudi veliko kantat.
V Rimu je imel oratorij kot glasbena oblika prav poseben status. Opera je bila tam vseskozi podvržena papeški cenzuri. Drugače kakor v Benetkah, kjer so nastajala javna operna gledališča, je bila prepuščena pobudi plemiških družin in izvedbam na njihovih domovih. Javno gledališče Tor di Nona, ki ga je leta 1671 odprla v Rimu živeča švedska kraljica Kristina, je delovalo le tri leta. Glede na okoliščine ne preseneča, da se je kot alternativa operi razvil oratorij. Mnoge rimske duhovne ustanove so skozi vse leto organizirale izvedbe oratorijev. Sprva so bile to predvsem uglasbitve latinskih besedil v pripovednem slogu, sčasoma pa so prevladali libreti v italijanščini z dramsko zasnovo in jasno razporejenimi vlogami. Sestavljali so jih monologi, dialogi, recitativi, arije in ansambli, čeprav je bilo dogajanje pogosto omejeno in je bila vsebina včasih povsem kontemplativna. Pesnike so navdihovale moralizirajoče ali alegorične teme, svetopisemske zgodbe in pripovedi o življenju svetnikov. Včasih se zdi, da je bila izbira svetopisemskih tem edini duhovni element. Oznaka »oratorij« je bila skoraj kakor nekakšna krinka, ki je omogočala operne in dramske dogodke tudi v postnem času, ko je papeški odlok prepovedoval uprizarjanje oper.
Neveljaven email naslov