"Spoznamo tudi takšne otroke, ki jih igranje in otročarije na letovanjih in taborih več ne zanimajo, ker so zaradi svojih težkih razmer doma kot odrasle osebe. A ko se sprostijo, znova spoznajo, kako lepo je biti otrok," opisuje vzgojiteljica Alenka iz Zveze prijateljev mladine. Kako zelo pomembno je, da starši sploh upajo vpisati svoje otroke na počitniške tabore in izpolniti prijavnico za subvencioniranje, so pri ZPM ugotavljali na tokratnem kreativnem taboru za nadarjene na Pohorju. Obiskala jih je Rebeka Pinosa.

Vzgojiteljica Lucia: "Otroci želijo deliti svoje izkušnje: kar pomeni ne le, da papir prenese vse, ampak tudi da otroci prenesejo vse."

Kje otroci najraje preživijo čas med zimskimi počitnicami? Je to pred televizijo in računalniki ali raje aktivno na snegu? Imajo raje brezskrbne počitnice ali v bližini učbenikov? Ali nekje v kakšnem taboru?

Vse več je takih zgodb otrok, ki bi potrebovali vsaj kakšen dan odmika od težkih razmer doma. Eno od rešitev je ponudila tudi Zveza prijateljev mladine Maribor, ki je nadarjene otroke, med njimi tudi tiste, ki jim starši počitnic ne morejo privoščiti, povabila na tabor kreativnega pisanja in logike na Pohorje.

Pa vendar, marsikateri od otrok bi lahko ostal brez te počitniške izkušnje. Starši, ki iz meseca v mesec težko poravnajo stroške osnovnih življenjskih potrebščin, kaj šele taborov, namreč s težkim srcem zaprosijo za denarno pomoč, ki bi njihovim otrokom omogočila počitnikovanje.

“Velikokrat dobivamo prijave ne neposredno prek staršev, ampak prek šol, zato ker enostavno ne zmorejo ali ne znajo. Veliko staršev je neveščih izpolnjevanja.” – Urša, ZPM Maribor

V spominu ji je ostalo 14-letno dekle, ki je zaradi manj razpoložljivega denarja staršev, pa še tega so morali nameniti predvsem hendikepiranemu bratcu, pogosto ostala zapostavljena. “Ker je že tolikokrat izpadla iz aktivnosti, se je mama opogumila in poklicala ter vprašala: kolikšen pa je pa moj prispevek? In sem zaslišala cmok … ja, imamo še kredit, enostavno nimamo sredstev.”

Vsaka takšna zgodba na Zvezi prijateljev mladine kljub že slišanim in videnim podobnim situacijam vedno znova prizadene, a hkrati spodbuja, da jim zagotovijo dodatna sredstva. A tabori niso namenjeni le izpopolnjevanju veščin določene tematike, otroci se tam sprostijo, vzgojiteljem začnejo zaupati in tako odkrito ali le posredno razkrijejo tudi svoje zgodbe.

Strokovni sodelavec Zveze prijateljev mladine Drago, opaža, da mnogo otrok prihaja iz družin, kjer so deležni le starševske ljubezni, to pa je tudi vse, kar lahko dobijo v domačem okolju.

“Ni materialne podpore, ki bi otrokom omogočila, da bi doživeli marsikaj, kar se vrstnikom zdi samoumevno. In te zgodbe so večkrat skrite v različnih likih, ki jih ustvarjajo; prepoznati jih je mogoče tudi v verzih, ki jih pišejo.” – Drago, ZPM

Otroci namreč v pisanju ne morejo prikriti svojih travm, dodaja vzgojiteljica Alenka. Zaradi njihovega globljega čustvovanja in izkušenj jih primerja celo s pravimi pisatelji. “V zapisano vključijo prizore, fragmente iz svojega življenja. To, kar poznaš, to pišeš. In če je pri pisateljih tako, ni pri otrocih nič drugače. Vseeno lahko razpoznamo kakšne avtobiografske prvine.”

Otroci se naučijo biti sami s seboj, s svojo mislijo in s svojo napisano besedo. Tokratni zimski počitniški tabor je s svojo tematiko morda prenesel misli otrok različnih socialnih statusov neposredno na papir. Pa ta res prenese vse, tudi pri otrocih? Vzgojiteljica Lucia.

“Otroci si želijo deliti svoje izkušnje. To pa pomeni, da ne le papir prenese vse, ampak da tudi otroci prenesejo vse – otroci se povežejo v neko skupino, varno okolje in to jim zagotovo omogoča, da lažje prebrodijo neke stiske.”