Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tudi med prebivalci najrazvitejših držav se vrzel med blaginjo ljudi iz višjih in najnižjih slojev veča že zadnja tri desetletja. A če je je bilo nekoč to razslojevanje najočitnejše med starejšim prebivalstvom, se zdaj seli med mlajše. To je generacija, ki se vse bolj sooča z naraščajočo revščino. Zato se je najnovejša Unicefova raziskava osredotočila prav na raziskovanje neenakosti v blaginji otrok v 41 najrazvitejših držav OECD iN EU. Preučevala je dohodkovno neenakost, dosežke na področju izobraževanja, samooceno zdravja in pa zadovoljstvo z življenjem. Čeprav Slovenija ni med najslabšimi, bi nas nekateri podatki morali skrbeti, opozarja Vodja zagovorništva pri Unicefu Slovenija Alja Otavnik.
Stopnja tveganja revščine pri otrocih je višja, kot je v povprečju celotne populacije
“Še pred nekaj desetletji so bile razlike v blaginji najočitnejše v sloju starejših prebivalcev, zdaj se vrzel med bogatimi in revnimi intenzivno seli med mlajše. To je generacija, ki se tudi v najbogatejših državah sveta vse bolj srečuje z naraščajočo revščino. Prav zato se je najnovejša Unicefova raziskava osredinila na raziskovanje neenakosti v blaginji otrok v 41 najrazvitejših držav OECD in EU,” pojasnjuje odločitev za tako raziskavo vodja zagovorništva pri Unicefu Slovenija Alja Otavnik.
Raziskava je zajela štiri vidike: dohodkovno neenakost, dosežke v izobraževanju, samooceno zdravja in zadovoljstvo z življenjem.
Čeprav Slovenija ni med najslabšimi, generalno se uvršča na deveto mesto, bi nas nekateri podatki morali skrbeti: “Deset odstotkov otrok, ki so revnejši kot preostalih 90 odstotkov slovenskih otrok, ima kar za polovico manj razpoložljivega dohodka. In ta razlika se nam je od leta 2008 še povečala. To pa nas s še šestimi državami EU uvršča v najslabšo skupino. Ker se nam je znižal tudi povprečni dohodek, to pomeni, da so otroci zdrsnili le še globlje. Ti revnejši so še revnejši, kot so bili, podatki pa tudi kažejo, da imamo več revnih otrok kot v začetku krize. Če primerjamo stopnjo tveganja revščine s stopnjo celotne populacije, je ta stopnja pri otrocih višja. To pomeni, da ukrepi države niso usmerjeni v zaščito najrevnejše populacije. Tukaj bi Slovenija z vsem znanjem, izkušnjami in tudi z zgodovino dobre skrbi za otroke zdaj morala narediti več.”
“Tudi pri dosežkih v izobraževanju sodimo v zlato sredino držav: a če pogledamo dosežke otrok iz socialno najbolj ogroženih okolij, imajo ti za okoli 15 odstotkov slabše rezultate, zato je pomembno temu posvetiti več pozornosti. Tukaj namreč izgubljamo potenciale. Če namreč ne ukrepamo, se začarani krog revščine seli iz generacije v generacijo in si v resnici probleme socialne države prelagamo v prihodnost!”
“Seveda nobena država ne omogoča prav vsem otrokom enakih izhodišč in možnosti. A res je, da se da že z razmeroma finančno skromnimi, a res dobro usmerjenimi ukrepi narediti veliko!”
Alja Otavnik
Islandija je bila ena izmed držav, ki se je je kriza najbolj dotaknila, zato pa je revščina otrok narastla bolj kot v preostalih državah v letih od 2008 do 2012. Kljub temu je vlada vpeljala nekatere pomembne ukrepe za krepitev finančnega položaja, ki bi čim bolj ščitili najbolj ranljive skupine, vključujoč otroke. Islandija je vpeljala tudi pomembna zmanjšanja stroškov z nekaterimi izjemami za socialne izdatke. Preoblikovala je tudi strošek krize z vpeljavo progresivne davčne reforme. Dodatni prihodki pa so se uporabili za dvigovanje plač javnih uslužbencev, blaginje in otroških dodatkov. Zato je revščina otrok močno upadla v letih od 2012 do 2013, kažejo Unicefovi podatki.
“Slovenijo lahko pohvalimo, ker ji je uspelo zelo omejiti uporabo sladkorja in sladkih pijač, po tem dosežku smo celo na drugem mestu. Hkrati pa rezultati kažejo, da imajo otroci iz socialno šibkejših okolij bistveno manj možnosti za udeleževanje v obšolskih dejavnostih, športnih dejavnostih, tako pa jim tudi ne omogočamo razvoja veščin, sposobnosti talentov. Tudi tukaj kot družba zgubljamo potenciale.”
“Tudi ta raziskava znova potrjuje, da tudi najbogatejše države sveta niso dovolj zaščitile svojih otrok. Poročilo je jasen opomnik, da je zdrav razvoj otrok predvsem stvar političnih odločitev. S tem ko se vlaga v blaginjo otrok, se vlaga v celotno družbo, zato bi to moralo biti vodilo pri vseh pomembnih političnih odločitvah, ki naslavljajo ta vprašanja,” je jasna predstavnica Unicefa. Da ne politike ne sistemi, ki jih izvajajo, ne opažajo nujnosti odprave vseh teh pomanjkljivosti, smo v oddajah Botrstva že res velikokrat opozorili. In to, da se spreminja tako malo in tako po polžje, kaže, da odprava revščine ni med prioritetami naše družbe.
548 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Tudi med prebivalci najrazvitejših držav se vrzel med blaginjo ljudi iz višjih in najnižjih slojev veča že zadnja tri desetletja. A če je je bilo nekoč to razslojevanje najočitnejše med starejšim prebivalstvom, se zdaj seli med mlajše. To je generacija, ki se vse bolj sooča z naraščajočo revščino. Zato se je najnovejša Unicefova raziskava osredotočila prav na raziskovanje neenakosti v blaginji otrok v 41 najrazvitejših držav OECD iN EU. Preučevala je dohodkovno neenakost, dosežke na področju izobraževanja, samooceno zdravja in pa zadovoljstvo z življenjem. Čeprav Slovenija ni med najslabšimi, bi nas nekateri podatki morali skrbeti, opozarja Vodja zagovorništva pri Unicefu Slovenija Alja Otavnik.
Stopnja tveganja revščine pri otrocih je višja, kot je v povprečju celotne populacije
“Še pred nekaj desetletji so bile razlike v blaginji najočitnejše v sloju starejših prebivalcev, zdaj se vrzel med bogatimi in revnimi intenzivno seli med mlajše. To je generacija, ki se tudi v najbogatejših državah sveta vse bolj srečuje z naraščajočo revščino. Prav zato se je najnovejša Unicefova raziskava osredinila na raziskovanje neenakosti v blaginji otrok v 41 najrazvitejših držav OECD in EU,” pojasnjuje odločitev za tako raziskavo vodja zagovorništva pri Unicefu Slovenija Alja Otavnik.
Raziskava je zajela štiri vidike: dohodkovno neenakost, dosežke v izobraževanju, samooceno zdravja in zadovoljstvo z življenjem.
Čeprav Slovenija ni med najslabšimi, generalno se uvršča na deveto mesto, bi nas nekateri podatki morali skrbeti: “Deset odstotkov otrok, ki so revnejši kot preostalih 90 odstotkov slovenskih otrok, ima kar za polovico manj razpoložljivega dohodka. In ta razlika se nam je od leta 2008 še povečala. To pa nas s še šestimi državami EU uvršča v najslabšo skupino. Ker se nam je znižal tudi povprečni dohodek, to pomeni, da so otroci zdrsnili le še globlje. Ti revnejši so še revnejši, kot so bili, podatki pa tudi kažejo, da imamo več revnih otrok kot v začetku krize. Če primerjamo stopnjo tveganja revščine s stopnjo celotne populacije, je ta stopnja pri otrocih višja. To pomeni, da ukrepi države niso usmerjeni v zaščito najrevnejše populacije. Tukaj bi Slovenija z vsem znanjem, izkušnjami in tudi z zgodovino dobre skrbi za otroke zdaj morala narediti več.”
“Tudi pri dosežkih v izobraževanju sodimo v zlato sredino držav: a če pogledamo dosežke otrok iz socialno najbolj ogroženih okolij, imajo ti za okoli 15 odstotkov slabše rezultate, zato je pomembno temu posvetiti več pozornosti. Tukaj namreč izgubljamo potenciale. Če namreč ne ukrepamo, se začarani krog revščine seli iz generacije v generacijo in si v resnici probleme socialne države prelagamo v prihodnost!”
“Seveda nobena država ne omogoča prav vsem otrokom enakih izhodišč in možnosti. A res je, da se da že z razmeroma finančno skromnimi, a res dobro usmerjenimi ukrepi narediti veliko!”
Alja Otavnik
Islandija je bila ena izmed držav, ki se je je kriza najbolj dotaknila, zato pa je revščina otrok narastla bolj kot v preostalih državah v letih od 2008 do 2012. Kljub temu je vlada vpeljala nekatere pomembne ukrepe za krepitev finančnega položaja, ki bi čim bolj ščitili najbolj ranljive skupine, vključujoč otroke. Islandija je vpeljala tudi pomembna zmanjšanja stroškov z nekaterimi izjemami za socialne izdatke. Preoblikovala je tudi strošek krize z vpeljavo progresivne davčne reforme. Dodatni prihodki pa so se uporabili za dvigovanje plač javnih uslužbencev, blaginje in otroških dodatkov. Zato je revščina otrok močno upadla v letih od 2012 do 2013, kažejo Unicefovi podatki.
“Slovenijo lahko pohvalimo, ker ji je uspelo zelo omejiti uporabo sladkorja in sladkih pijač, po tem dosežku smo celo na drugem mestu. Hkrati pa rezultati kažejo, da imajo otroci iz socialno šibkejših okolij bistveno manj možnosti za udeleževanje v obšolskih dejavnostih, športnih dejavnostih, tako pa jim tudi ne omogočamo razvoja veščin, sposobnosti talentov. Tudi tukaj kot družba zgubljamo potenciale.”
“Tudi ta raziskava znova potrjuje, da tudi najbogatejše države sveta niso dovolj zaščitile svojih otrok. Poročilo je jasen opomnik, da je zdrav razvoj otrok predvsem stvar političnih odločitev. S tem ko se vlaga v blaginjo otrok, se vlaga v celotno družbo, zato bi to moralo biti vodilo pri vseh pomembnih političnih odločitvah, ki naslavljajo ta vprašanja,” je jasna predstavnica Unicefa. Da ne politike ne sistemi, ki jih izvajajo, ne opažajo nujnosti odprave vseh teh pomanjkljivosti, smo v oddajah Botrstva že res velikokrat opozorili. In to, da se spreminja tako malo in tako po polžje, kaže, da odprava revščine ni med prioritetami naše družbe.
Srčni zastoj letno doživi več kot 1500 oseb. V prvih kritičnih minutah so očividci pogosto edini prisotni, zato je njihovo hitro in pravilno ukrepanje ključno za preživetje osebe, ki je doživela srčni zastoj. Na Medicinski fakulteti v Mariboru že vse od leta 2007 deluje društvo študentov medicine Maribor Za življenje. Kako pomembno je znanje prve pomoči? Kako dostopna je ta različnim družbenim skupinam in kako pomembno je, da se odločamo nekaj svojega prostega časa nameniti prostovoljstvu, se Kaja Ravnak pogovarja s tremi mariborskimi študenti medicine Natašo Ozvetič, Janom Bitežnikom in Tajdo Špes.
Oktober je tisti mesec v letu, ko se, vsaj po večini, malo več pogovarjamo o svojem počutju in duševnem zdravju. Maja, Frida in Tijan so trije različni mladi posamezniki, ki imajo skupno željo – da bi jih odrasli jemali resno, prisluhnili njihovim idejam in se večkrat odkrito pogovorili z njimi.
Oktober je mesec duševnega zdravja in v tokratno Botrstvo povabimo študentki psihologije in vodji študentskega projekta Kako si? Tejo Žugman in Leo Figelj. Kljub dobrim pobudam in vse večji prisotnosti centrov za krepitev zdravja so ponekod čakalne vrste za psihološko pomoč ob duševnih stiskah še vedno predolge. Kako prisotne so v družbi stigme o duševnih težavah, iskanju pomoči in staranju? Kako dostopna se mladim zdi psihološka podpora? Kako gledajo na duševne stiske starejših? Imajo vsi družbeni razredi enako dostop do pomoči v stiski?
September je mesec Alzheimerjeve bolezni in letos poteka pod sloganom "Čas za ukrepanje proti demenci, čas za ukrepanje proti Alzheimerjevi bolezni". Čas je pri tej diagnozi izjemno pomemben - prej ko jo odkrijemo, prej lahko ukrepamo.
Komajda so družine tudi s pomočjo humanitarnih organizacij, občin in centrov za socialno delo v začetku šolskega leta uspele otrokom zagotoviti šolske potrebščine, že se starši soočajo z drugimi stroški, ki jih morajo delno ali v celoti prispevati sami. Kakšni so stroški na osnovnošolski ravni, kako je s subvencijami in kako bi bilo mogoče sistem sofinanciranja izboljšati?
Že več kot dve tretjini vseh prosilcev za pomoč v humanitarnih programih Zveze Anita Ogulin in ZPM je (redno) zaposlenih, ki s plačami ne obvladujejo niti najnujnejših življenjskih stroškov. In kljub brezplačnemu osnovnemu šolstvu, zagotovljenemu z ustavo, to šolanje starše še vedno veliko stane. Brez pomoči humanitarnih organizacij in programov, kot je Botrstvo, številni tega stroška kljub varčevanju zanj sploh ne bi zmogli.
Urška in Jaša sta bila letos prvič v vlogi vzgojiteljev- spremljevalcev otrok na humanitarnem letovanju Zveze Anita Ogulin in ZPM. In čeprav sta sama odraščala v pomanjkanju, Urška je kot otrok prvič videla morje šele takrat, ko jo je na letovanje peljala humanitarna organizacija, Jaša pa je bil vrsto let deležen brezplačne učne pomoči, sta bila zelo pretresena nad stiskami otrok, s katerimi sta se srečevala. Otroci se niso mogli načuditi, da je hrane dovolj in nikakor se niso mogli zasititi objemov, katerih nekateri med njimi doma niso nikoli deležni.
"Pri srcu mi je bilo lepo, ker sem videl, da tudi ona enkrat za spremembo uživa ob nas, ne pa samo otroci," je po celodnevnem družinskem kopanju v bazenskem kompleksu povedal sogovornik, ki z mamo in bratom že dolgo živi v pomanjkanju. Mama, ki je bila zaradi posebnosti v razvoju mlajšega sina že kmalu po njegovem rojstvu prisiljena pustiti službo in po ločitvi z njima živi sama, se zadnjih nekaj let bori še z rakom. Vsak strošek je preračunan do zadnjega centa, celo osnovno hrano hvaležno dobivajo iz donacij. "Mi za denar, ki bi ga porabili za en dan na kopališču, živimo dva tedna." Zato so bili neizmerno hvaležni za podarjene vstopnice iz akcije Čarobno poletje Zveze Anita Ogulin in ZPM, ki je namenjena prav temu, da bi čim več otrok lahko skupaj s starši odšlo na izlet za vsaj en počitniški dan.
Poletna letovanja otrok, ki jih omogočajo različne humanitarne organizacije, so za otroke neprecenljiva izkušnja, a to niso doživetja, ki bi jih izkusili skupaj s svojo družino. Zato so se na Zvezi Anite Ogulin in ZPM odločili za poletno različico akcije Čarobna zima, ki je namenjena prav temu, da družine dogodke doživijo skupaj. In pred dnevi so s sredstvi, zbranimi za akcijo Čarobno poletje, brezskrben dan doživetij v Gardalandu izkusile družine z vseh koncev Slovenije.
Anita. Velika učiteljica, vsestranski vzor, humanitarka, motivatorka, prijateljica. Včasih je težko ubesediti velika dejanja, še bolj velike ljudi. Vseeno smo poskušali zbrati nekaj spominov, zgodb in nepozabnih življenjskih lekcij, ki jih je Anita Ogulin predajala svojim sodelavkam in sodelavcem na Zvezi Anite Ogulin in ZPM.
"So otroci, ki se zbujajo ponoči, jokajo, ki jih je treba potolažiti, z nami je deklica, ki je neutolažljiva, vendar ne zaradi domotožja, pa fantek, ki je pred kratkim izgubil mamico. Zgodbe so presunljive in težke, nikoli ne drezamo in ne sprašujemo, dajemo jim le občutek varnosti, da lahko spregovorijo in njihove zgodbe so res težke," o izkušnjah s prvega letošnjega letovanja pravi Nina Balent iz Zveze Anita Ogulin in ZPM. Poletni tabori so ob zabavi, sprostitvi in uživanju v počitniškem času dobra priložnost tudi za učenje življenjskih veščin, prepoznavanje in pomoč otrokom v stiskah, žal včasih tudi za to, da se otroci lahko do sitega najedo. In še vedno jih ni malo, ki na tabore prihajajo brez najosnovnejših potrebščin. In ki se najraje nikoli ne bi vrnili domov.
"Nič zato, če gre za le en dan, nekdo je nekaj podaril zato, da smo lahko en dan z otroki nekje na lepšem. In bodimo hvaležni za vsako minuto, ki jo lahko tam preživimo," o možnosti, da v okviru akcije Čarobno poletje s svojima otrokoma odide na enodnevno doživetje, razmišlja samohranilka, ki zaradi skrajšanega delovnika in nizke plače z otrokoma komajda preživi mesec. Zato je pomoč akcij, ki jim lepšajo počitnice, sploh edina, ki jo imajo za preživljanje kakovostnih počitniških dni. Letovanja otrok, ki jih omogočajo različne humanitarne organizacije, so za otroke neprecenljiva izkušnja, a to niso doživetja, ki bi jih izkusili skupaj z družino. In čeprav je to morda le enodnevni izlet, obisk bazena, prireditve, ogled predstave, za družine pomeni več kot bi si lahko predstavljali. To se je velikokrat pokazalo v akciji Čarobna zima, zato bo to poletje akcija dobila še poletno različico. S sredstvi, zbranimi za Čarobno poletje bodo vsaj en brezskrbni dan doživetij lahko izkusile družine z vseh koncev Slovenije.
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD je poleg bralne, matematične in naravoslovne pismenosti v letu 2022 v 64 državah prvič preverjala tudi ustvarjalno mišljenje 15-letnikov, pri tem so sodelovali tudi slovenski dijaki in dijakinje. Pedagoški inštitut je sicer rezultate raziskave PISA 2022 s področja matematične in naravoslovne pismenosti predstavil že decembra lani.
Opozorili smo že na križe in težave, ki jih imajo pri najemanju zasebnih nepremičnin revnejše družine, še posebej tiste z več otroki ali z majhnimi otroki. Da bi ob katastrofalnih razmerah na zasebnem najemnem trgu država vsaj nekoliko pomagala, je bila pred leti uvedena možnost subvencije, a je pot do nje precej zapletena. Deloma zato, ker je postopek kar zapleten, kot tudi zato, ker lastniki nepremičnin njeno uveljavljanje lahko odklanjajo.
Revne družine so pri iskanju najemnega stanovanja brez kakršne koli pogajalske moči, praviloma jih ponudniki stanovanj zavrnejo takoj, že zato, ker sploh imajo otroke, kaj šele, če jih imajo več ali če so ti še majhni. Če pa stanovanje uspejo najeti, pa pogosto dneve načrtno preživljajo čim več zunaj doma, samo zato, da ne bi bilo karkoli narobe, da se ne bi nad čim pritoževali sosedje in bi zato izgubili dom, kažejo izkušnje strokovnih sodelavk programa Botrstvo pri delu z družinami, ki svoj dom iščejo na zasebnem najemnem trgu nepremičnin. Iskanje je za družine, še posebej, če imajo omejena finančna sredstva, izrazito stresna izkušnja, ki jih sili tudi v najemanje bistveno premajhnih in za bivanje skrajno neprimernih stanovanj. Ki so zanje kljub temu edini dom. S čim se soočajo, zakaj je prepričanje, da družine ni mogoče izseliti, precej napačno in na kaj morajo tako najemniki kot najemodajalci paziti pri sklepanju pogodb?
Dijakinja 3. letnika srednje šole si srčno želi doseči izobrazbo, saj jo izbrani poklic zelo veseli, z vsakim letom, preživetim v šoli, bolj. A njen dom je od šole oddaljen vsaj uro do uro in pol vožnje v vsako smer, zato jo je plačilo dijaškega doma ob vpisu v to šolo močno skrbelo. Ob ločenih starših, očetu invalidskemu upokojencu in mami, ki opravlja javna dela, bi bilo plačilo bivanja v dijaškem domu komajda izvedljivo ali sploh ne. Zdaj ima v dijaškem domu zagotovljeno varno bivanje, prehrano in učno pomoč. Čas, ki bi ga porabila za vožnjo, pa lahko porabi za učenje snovi, za petje in za šport. Brez pomoči dijaškega sklada programa Botrstvo, bi najbrž srednješolska leta preživljala zelo drugače, velikansko olajšanje in hvaležnost pa čuti tudi njena mama.
"Velikokrat slišimo, da socialni transferji ne gredo k pravim ljudem in deloma to, žal, drži. Mi vsaj 27 % ljudi, ki bi jim s socialnimi transferji morali pomagati, "ne najdemo" ali pa so se pomoči sami odrekli, ker se bojijo sankcij," na eno od ugotovitev iz najnovejšega letošnjega UMARjevega Poročila o razvoju opozarja sourednica dr. Marta Gregorčič, vodja Sektorja za socialne politike UMAR. Kljub nizki brezposelnosti in socialnim transferjem še vedno več kot 100.000 ljudi potrebuje tudi materialno pomoč kot so riž, olje, sol. Vsaj 123.000 jih puščamo v dolgotrajni revščini, ta vse bolj postaja generacijska. Pogovarjamo se le o dohodkovni revščini, a nanjo močno vplivajo stanovanjska, prometna in energetska revščina, ki predvsem ljudem z najnižjimi dohodki močno krojijo življenje.
Poročilo o razvoju, ki ga vsako leto pripravi Urad za makroekonomske analize in razvoj, je verjetno najbolj celovita analiza razvoja države z vidika gospodarskega razvoja, produktivnosti, socialnega razvoja, okoljskega vidika in z vidika upravljanja države pri nas. Iz kompleksnih podatkov iz najrazličnejših baz, raziskav in statistik se med drugim izrisujejo tudi socialna slika, kakovost življenja ter pomanjkljivosti in trendi, ki bi jih tako vlada kot družba v celoti morali jemati kot jasne opozorilne znake za čim hitrejše ukrepanje.
53 let po ustanovitvi ena najbolj prepoznavnih humanitarnih organizacij za pomoč otrokom pri nas, ZPM Ljubljana Moste Polje, dobiva novo ime. Po več pobudah in nekajletnih pripravah so organi upravljanja soglasno sklenili, da bo sprememba imena, ki po novem obsega tudi ime dolgoletne sekretarke in zdaj predsednice Anite Ogulin, pripomogla k večji prepoznavnosti, poudarila vseslovenskost vseh dejavnosti, s katerimi pomagajo otrokom in družinam po vsej državi, in preprečevala zamenjavo z organizacijami s podobnim imenom.
Dijakinje in dijaki so letošnji spomladanski izpitni rok včeraj odprli z esejem pri slovenščini, sledi pa še dober mesec in pol reševanja maturitetnih pol. Že tako zelo stresno obdobje pa je še nekoliko stresnejše za tiste, ki jim konvencionalni okvir mature ni pisan na kožo: tako imenovani zrelostni izpit bi namreč uspešneje reševali s prilagoditvami, kot so uporaba barvnih folij, posebnih LOOP slušalk, ki blažijo motnjo pozornosti, in podobnega. Gre za vizualno majhne predmete, ki pa lahko znatno zmanjšajo vrzel diskriminacije.
Neveljaven email naslov