Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Šele tri tedne je minilo, odkar smo objavili zgodbo, da si Maša želi violino. Hvala anonimnežu in hvala Mašini botri, da jo je včeraj le dobila.
Pred tremi tedni smo predstavili zgodbo nadarjene violinistke Maše in njene botre, ki je, ne da bi Maša kaj vedela o tem, zbirala denar za nakup violine, s katero bi Maša lahko nadaljevala šolanje na srednji glasbeni šoli.
Takrat ste s svojimi donacijami in poslanimi SMSji z geslom BOTER5 pot do violine skušali olajšati tudi poslušalci. In zgodba je kmalu dobila razplet, o kakršnem ne botra, še manj pa Maša takrat sploh še nista upali nista sanjati: oglasil se je namreč proizvajalec violin, ki je Mašino zgodbo slišal in se odločil, da ji podari ne le povsem nov inštrument, pač pa tudi vso potrebno opremo zanj.
Gospod, ki ne želi javne omembe svojega imena, včeraj popoldne, ko je Maša prvič dobila v roke čisto svojo violino, ni mogel biti navzoč. Zato ji jo je izročila njena botra, ki je samo zaradi tega prepotovala več kot 1000 kilometrov in je ob tej priložnosti svojo mlado varovanko tudi prvič videla in jo spoznala. Srečanje je bilo ganljivo.
Maša je bila violine neizmerno vesela in izkazalo se je, da je gospod, ki jih izdeluje, že dolgo Mašin idol, da je na njegovih violinah že igrala in si je med vsemi najbolj želela prav violino iz njegove delavnice!
Maša živi v hudi finančni stiski, v slabih bivalnih razmerah, izgubila je očeta in zadnjih sedem let si je morala violine izposojati. Tako sploh ni mogla opisati sreče, da je ta v njenih rokah res njena. Lastna violina pomeni ne le izpolnitev sanj, pač pa so se ji s tem odprle tudi možnosti za nadaljnje šolanje na konservatoriju. Že marca bo poskusila opraviti sprejemne izpite in z nekaj sreče se bo ob srednji šoli, ki jo že obiskuje, jeseni vzporedno vpisala še na glasbeni konservatorij.
Čeprav bo kmalu začela na podoben način zbirati sredstva za pomoč kakšnemu drugemu otroku, se je botra Mirjam odločila, da bodo vsa sredstva, ki jih je zbrala za Mašo in z mislijo nanjo, vložila v poseben sklad, ki bo namenjen temu, da bo nadarjena violinistka kljub nespodbudnim življenjskim razmeram lahko nemoteno nadaljevala glasbeno šolanje.
Vanj bodo dodana tudi prav vsa sredstva, ki so bila z vašimi neposrednimi donacijami in SMS-donacijami zbrana za ta namen. Maša čuti, da ne gre le za denar, saj je za prav vsako donacijo tudi podpora ljudi, ki verjamejo vanjo.
Hvala anonimnemu donatorju, ki je omogočil uresničitev Mašinih sanj, hvala botri, brez katere te akcije sploh ne bi bilo in je za srečanje z Mašo prepotovala pol celine, in vsem, ki ste kakorkoli postali del Mašine zgodbe. S sporočilom z geslom BOTER5 na številko 1919 pa lahko do konca meseca darujete 5 evrov za uresničitev želja otrok, kot je Maša.
551 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Šele tri tedne je minilo, odkar smo objavili zgodbo, da si Maša želi violino. Hvala anonimnežu in hvala Mašini botri, da jo je včeraj le dobila.
Pred tremi tedni smo predstavili zgodbo nadarjene violinistke Maše in njene botre, ki je, ne da bi Maša kaj vedela o tem, zbirala denar za nakup violine, s katero bi Maša lahko nadaljevala šolanje na srednji glasbeni šoli.
Takrat ste s svojimi donacijami in poslanimi SMSji z geslom BOTER5 pot do violine skušali olajšati tudi poslušalci. In zgodba je kmalu dobila razplet, o kakršnem ne botra, še manj pa Maša takrat sploh še nista upali nista sanjati: oglasil se je namreč proizvajalec violin, ki je Mašino zgodbo slišal in se odločil, da ji podari ne le povsem nov inštrument, pač pa tudi vso potrebno opremo zanj.
Gospod, ki ne želi javne omembe svojega imena, včeraj popoldne, ko je Maša prvič dobila v roke čisto svojo violino, ni mogel biti navzoč. Zato ji jo je izročila njena botra, ki je samo zaradi tega prepotovala več kot 1000 kilometrov in je ob tej priložnosti svojo mlado varovanko tudi prvič videla in jo spoznala. Srečanje je bilo ganljivo.
Maša je bila violine neizmerno vesela in izkazalo se je, da je gospod, ki jih izdeluje, že dolgo Mašin idol, da je na njegovih violinah že igrala in si je med vsemi najbolj želela prav violino iz njegove delavnice!
Maša živi v hudi finančni stiski, v slabih bivalnih razmerah, izgubila je očeta in zadnjih sedem let si je morala violine izposojati. Tako sploh ni mogla opisati sreče, da je ta v njenih rokah res njena. Lastna violina pomeni ne le izpolnitev sanj, pač pa so se ji s tem odprle tudi možnosti za nadaljnje šolanje na konservatoriju. Že marca bo poskusila opraviti sprejemne izpite in z nekaj sreče se bo ob srednji šoli, ki jo že obiskuje, jeseni vzporedno vpisala še na glasbeni konservatorij.
Čeprav bo kmalu začela na podoben način zbirati sredstva za pomoč kakšnemu drugemu otroku, se je botra Mirjam odločila, da bodo vsa sredstva, ki jih je zbrala za Mašo in z mislijo nanjo, vložila v poseben sklad, ki bo namenjen temu, da bo nadarjena violinistka kljub nespodbudnim življenjskim razmeram lahko nemoteno nadaljevala glasbeno šolanje.
Vanj bodo dodana tudi prav vsa sredstva, ki so bila z vašimi neposrednimi donacijami in SMS-donacijami zbrana za ta namen. Maša čuti, da ne gre le za denar, saj je za prav vsako donacijo tudi podpora ljudi, ki verjamejo vanjo.
Hvala anonimnemu donatorju, ki je omogočil uresničitev Mašinih sanj, hvala botri, brez katere te akcije sploh ne bi bilo in je za srečanje z Mašo prepotovala pol celine, in vsem, ki ste kakorkoli postali del Mašine zgodbe. S sporočilom z geslom BOTER5 na številko 1919 pa lahko do konca meseca darujete 5 evrov za uresničitev želja otrok, kot je Maša.
Razmišljanje ene od boter v projektu Botrstvo, ki je bila nekoč tudi sama v socialni stiski, zdaj pa pomaga drugim.
Ločitev staršev, šest selitev v enem letu, nato vrnitev v nekdanje okolje, ki pa ga ni več želelo sprejeti, pa prometna nesreča, zaradi katere je očetovo življenje dolgo viselo na nitki, vse to je bilo preveč za osnovnošolca Adriana, ki je svoje stiske skušal končati na najbolj tragičen način. Zdaj skuša zaživeti na novo, a mu huda finančna stiska grozi, da bo morda že letos moral znova zamenjati šolo in okolje, v katerem se dobro počuti.
Da dosežemo, da otrok pomaga otroku ne potrebujemo veliko. A namen je dosežen, če to stori večkrat in z veseljem. Neja Jerant je obiskala vrtec Galjevica, kjer tovrstnega veselja ne manjka. Na pobudo mamice enega izmed otrok, se je vzgojiteljica v času tedna otroka odločila, da bodo otroci, seveda s pomočjo staršev, poskušali nabrati čim več stvari, ki jih socialno ogroženi otroci potrebujejo.
Vse od začetka šolskega leta smo v oddajah Botrstva opozarjali na pomen zunajšolskih dejavnosti in razvoja talentov socialno ogroženih otrok ter nizali argumente, zakaj z izgubljenimi talenti izgublja tudi družba kot celota. Ta teden z akcijo zaključujemo.
Lani spomladi smo predstavili zgodbo Julije in Lare, dveh sestričen, ki je bila hkrati tudi zgodba o dveh družinah, saj neozdravljivo bolna Julija, za katero po smrti mamice in hudi invalidnosti očeta skrbi babica, veliko časa preživi z Larino družino.Čeprav Juliji nihče ne more pozdraviti bolezni, ste poslušalci izdatno pripomogli, da še poldrugo leto kasneje obe družini živita veliko lažje.
Botrska zgodba je tokrat namenjena skritemu brezdomstvu, tudi pri otrocih.
Ves september smo v naših oddajah s pripovedmi otrok in utemeljitvami strokovnjakov opozarjali na to, kako pomemben je razvoj talentov in zakaj s tem, ko se otroci ne morejo vključiti v plačljive dejavnosti, izgubljamo tudi kot družba. Ta teden sledi še zadnje dejanje, ki bo pripomoglo k finančni podpori mladih športnih talentov: dobrodelna dražba rumene majice zmagovalca letošnje dirke Tour de France Chrisa Frooma. In najprej zgodba o tem, kako je ta izjemno dragocena majica zmagovalca najpomembnejše dirke na svetu sploh prišla do nas.
Opozorjamo na pomen dostopnosti do prostočasnih dejavnosti za otroke iz socialno šibkih okolij, tokrat posebej opozarjamo na šport.
Ob številnih stroških, ki jih prinaša novo šolsko leto in prihajajoča jesen, so izdatki za prostočasne dejavnosti tisti, ki prvi odpadejo iz družinskih proračunov. Toda tudi otroci iz socialno najšibkejših okolij so polni talentov in si neizmerno želijo biti športniki, glasbeniki, pevci, zelo si želijo biti uspešni in svojim talentom in veščinami vsaj na teh področjih biti enakovredni premožnim vrstnikom.
“Komaj sva čakala, da bo prišel dan, ko bova šla na morje,” še v bratčevem imenu pove Matej, ki se je pred dnevi vrnil s svoje edine letošnje počitniške dogodivščine. “Moj najboljši prijatelj je postal Tim, skupaj sva lovila rake, polžke in školjke in plavala.“ “Imeli smo odlične vzgojitelje, vrstniki so bili prijazni. Igrali smo namizne igre, uživali na plaži, plavali, skakali s pomola, zvečer pa smo imeli različne programe – ples, športne in olimpijske igre, pa iskanje nadarjenih in ,poroke’. Super je bilo, fenomenalno!” podoživlja svoja doživetja prikupna najstnica Sara, ki je na letovanju spletla številna nova prijateljstva.
Počitnice na morju so za mnoge samoumevne, za mnoge nedosegljive, za nekatere pa bodo letos tudi s pomočjo naših poslušalcev končno dosanjane sanje . . .
Letovanja brez staršev, v novem okolju, z vrstniki iz povsem drugačnih okolij, so neprecenljiva izkušnja za vse otroke, še posebej pa za tiste, ki vse leto živijo v pomanjkanju vseh vrst. Kot pravijo dolgoletni vzgojitelji Estera, Sabina, Saša, Matjaš in Boris, tisti otroci, ki na letovanja prihajajo s pomočjo donatorjev, vse pogosteje nanje prihajajo brez najosnovnejše opreme in so vse pogosteje - željni hrane.
Letovanja, ki jih pripravljajo tudi različne humanitarne organizacije, so za otroke s socialnega dna pomembna predvsem zaradi nabiranja novih doživetij, saj so pogosto tudi med šolskim letom odrinjeni na rob, za otroke, ki živijo brez materialnega pomanjkanja, pa je neprecenljiva predvsem izkušnja neobremenjenega druženja z vrstniki, s katerimi se običajno prav zaradi družbene razslojenosti ne družijo prav veliko? Mozaik letovanj nam bodo v prihodnjih oddajah pomagali sestaviti dolgoletni spremljevalci otrok na letovanjih iz ZPMS.
Muhammed Kisirisa je pri petnajstih letih v ugandskem slumu, kjer je tudi odraščal, ustanovil prvo dobrodelno organizacijo. Vse od takrat pomaga mladim iz najbolj depriviligiranih družin. S tremi prijatelji je tako ustanovil organizacijo za temeljne spremembe, ki nekaj sto otrokom omogoča izobraževanje, vodijo pa tudi nekakšno botrstvo za otroke - posamezniki lahko namreč določenemu otroku namenjajo po 30$ na mesec. Tokrat torej po svoje sorodna, a tudi povsem drugačna botrska zgodba.
Letošnje šolsko leto je bilo za srednješolca Vida povsem drugačno od lanskega, ko je moral veliko honorarno delati, da so z družino sploh lahko plačevali stroške, ko je sanjal o lastnem kovčku z orodjem, nujnim za praktičen del šolanja in vsaj kakšni brezskrbni uri druženja s prijatelji. Družini je namreč znova, že petič grozila selitev, negotovo pa je bilo, ali bo srednjo šolo sploh lahko končal. Leto kasneje prav zaradi pomoči poslušalcev že načrtuje šolanje na fakulteti!
Presenetljiv in presunljiv je podatek ljubljanskega zavoda Pod streh’co, da je več kot polovica njihovih uporabnikov iz družin, ki imajo mladoletne otroke. Obiskali smo jih, pa tudi preverili, koliko družin prihaja po tovrstno pomoč v druge javne kuhinje po Sloveniji.
V gledališču Glej se predstaviljajo mladi igralci, ki so sodelovali v mednarodnem projektu Generacija generaciji. Projekt je namenjen spodbujanju ustvarjanja sodobnega gledališča za najstnike z najstniki.
Pred kratkim objavljena mednarodna študija razvoja možganov in drugih razvojnih potencialov pri otrocih, ki odraščajo v romunskih sirotišnicah, je pokazala, da socialna depriviligiranost resno in dolgoročno vpliva na razvoj otrok iz socialnega roba. Morda se zdi absurdno primerjati tiste razmere s temi, v katerih živijo nekateri otroci na skrajnem socialnem robu pri nas, vendar pediatrinja dr. Tina Bregant pravi, da bi morali biti veliko bolj pozorni na to, kakšne dolgoročne posledice prinaša dejstvo, da otroci živijo v nenehnem stresu, v družinah, paraliziranih od strahu pred izgubo doma in ob neprimerni prehrani.
Neveljaven email naslov