Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Šele tri tedne je minilo, odkar smo objavili zgodbo, da si Maša želi violino. Hvala anonimnežu in hvala Mašini botri, da jo je včeraj le dobila.
Pred tremi tedni smo predstavili zgodbo nadarjene violinistke Maše in njene botre, ki je, ne da bi Maša kaj vedela o tem, zbirala denar za nakup violine, s katero bi Maša lahko nadaljevala šolanje na srednji glasbeni šoli.
Takrat ste s svojimi donacijami in poslanimi SMSji z geslom BOTER5 pot do violine skušali olajšati tudi poslušalci. In zgodba je kmalu dobila razplet, o kakršnem ne botra, še manj pa Maša takrat sploh še nista upali nista sanjati: oglasil se je namreč proizvajalec violin, ki je Mašino zgodbo slišal in se odločil, da ji podari ne le povsem nov inštrument, pač pa tudi vso potrebno opremo zanj.
Gospod, ki ne želi javne omembe svojega imena, včeraj popoldne, ko je Maša prvič dobila v roke čisto svojo violino, ni mogel biti navzoč. Zato ji jo je izročila njena botra, ki je samo zaradi tega prepotovala več kot 1000 kilometrov in je ob tej priložnosti svojo mlado varovanko tudi prvič videla in jo spoznala. Srečanje je bilo ganljivo.
Maša je bila violine neizmerno vesela in izkazalo se je, da je gospod, ki jih izdeluje, že dolgo Mašin idol, da je na njegovih violinah že igrala in si je med vsemi najbolj želela prav violino iz njegove delavnice!
Maša živi v hudi finančni stiski, v slabih bivalnih razmerah, izgubila je očeta in zadnjih sedem let si je morala violine izposojati. Tako sploh ni mogla opisati sreče, da je ta v njenih rokah res njena. Lastna violina pomeni ne le izpolnitev sanj, pač pa so se ji s tem odprle tudi možnosti za nadaljnje šolanje na konservatoriju. Že marca bo poskusila opraviti sprejemne izpite in z nekaj sreče se bo ob srednji šoli, ki jo že obiskuje, jeseni vzporedno vpisala še na glasbeni konservatorij.
Čeprav bo kmalu začela na podoben način zbirati sredstva za pomoč kakšnemu drugemu otroku, se je botra Mirjam odločila, da bodo vsa sredstva, ki jih je zbrala za Mašo in z mislijo nanjo, vložila v poseben sklad, ki bo namenjen temu, da bo nadarjena violinistka kljub nespodbudnim življenjskim razmeram lahko nemoteno nadaljevala glasbeno šolanje.
Vanj bodo dodana tudi prav vsa sredstva, ki so bila z vašimi neposrednimi donacijami in SMS-donacijami zbrana za ta namen. Maša čuti, da ne gre le za denar, saj je za prav vsako donacijo tudi podpora ljudi, ki verjamejo vanjo.
Hvala anonimnemu donatorju, ki je omogočil uresničitev Mašinih sanj, hvala botri, brez katere te akcije sploh ne bi bilo in je za srečanje z Mašo prepotovala pol celine, in vsem, ki ste kakorkoli postali del Mašine zgodbe. S sporočilom z geslom BOTER5 na številko 1919 pa lahko do konca meseca darujete 5 evrov za uresničitev želja otrok, kot je Maša.
546 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Šele tri tedne je minilo, odkar smo objavili zgodbo, da si Maša želi violino. Hvala anonimnežu in hvala Mašini botri, da jo je včeraj le dobila.
Pred tremi tedni smo predstavili zgodbo nadarjene violinistke Maše in njene botre, ki je, ne da bi Maša kaj vedela o tem, zbirala denar za nakup violine, s katero bi Maša lahko nadaljevala šolanje na srednji glasbeni šoli.
Takrat ste s svojimi donacijami in poslanimi SMSji z geslom BOTER5 pot do violine skušali olajšati tudi poslušalci. In zgodba je kmalu dobila razplet, o kakršnem ne botra, še manj pa Maša takrat sploh še nista upali nista sanjati: oglasil se je namreč proizvajalec violin, ki je Mašino zgodbo slišal in se odločil, da ji podari ne le povsem nov inštrument, pač pa tudi vso potrebno opremo zanj.
Gospod, ki ne želi javne omembe svojega imena, včeraj popoldne, ko je Maša prvič dobila v roke čisto svojo violino, ni mogel biti navzoč. Zato ji jo je izročila njena botra, ki je samo zaradi tega prepotovala več kot 1000 kilometrov in je ob tej priložnosti svojo mlado varovanko tudi prvič videla in jo spoznala. Srečanje je bilo ganljivo.
Maša je bila violine neizmerno vesela in izkazalo se je, da je gospod, ki jih izdeluje, že dolgo Mašin idol, da je na njegovih violinah že igrala in si je med vsemi najbolj želela prav violino iz njegove delavnice!
Maša živi v hudi finančni stiski, v slabih bivalnih razmerah, izgubila je očeta in zadnjih sedem let si je morala violine izposojati. Tako sploh ni mogla opisati sreče, da je ta v njenih rokah res njena. Lastna violina pomeni ne le izpolnitev sanj, pač pa so se ji s tem odprle tudi možnosti za nadaljnje šolanje na konservatoriju. Že marca bo poskusila opraviti sprejemne izpite in z nekaj sreče se bo ob srednji šoli, ki jo že obiskuje, jeseni vzporedno vpisala še na glasbeni konservatorij.
Čeprav bo kmalu začela na podoben način zbirati sredstva za pomoč kakšnemu drugemu otroku, se je botra Mirjam odločila, da bodo vsa sredstva, ki jih je zbrala za Mašo in z mislijo nanjo, vložila v poseben sklad, ki bo namenjen temu, da bo nadarjena violinistka kljub nespodbudnim življenjskim razmeram lahko nemoteno nadaljevala glasbeno šolanje.
Vanj bodo dodana tudi prav vsa sredstva, ki so bila z vašimi neposrednimi donacijami in SMS-donacijami zbrana za ta namen. Maša čuti, da ne gre le za denar, saj je za prav vsako donacijo tudi podpora ljudi, ki verjamejo vanjo.
Hvala anonimnemu donatorju, ki je omogočil uresničitev Mašinih sanj, hvala botri, brez katere te akcije sploh ne bi bilo in je za srečanje z Mašo prepotovala pol celine, in vsem, ki ste kakorkoli postali del Mašine zgodbe. S sporočilom z geslom BOTER5 na številko 1919 pa lahko do konca meseca darujete 5 evrov za uresničitev želja otrok, kot je Maša.
Začelo se je že tretje šolsko leto, zaznamovano z epidemijo, ki je zelo močno posegla v življenja otrok in mladostnikov. Na posledice, ki bodo nedvomno večplastne in dolgoročne, smo neštetokrat opozorili. Poletne počitnice težav seveda niso izbrisale, kar so še posebej občutili spremljevalci na letovanjih, sploh v tistih skupinah, kjer so bili otroci z nakopičenimi stiskami. Ker so se s temi vrnili tudi v šolske klopi, so lahko izkušnje poletnih vzgojiteljev zagotovo v pomoč učiteljem, ki se bodo z njimi srečevali v šolah.
Le še v urah štejemo trajanje letošnjih poletnih počitnic, v katerih je bilo druženje otrok in mladostnikov z vrstniki še posebej pomembno. Zanj so bili namreč poldrugo leto močno prikrajšani, zato so se ga močno veselili tudi tisti, ki živijo v spodbudnih okoljih in s šolanjem na daljavo niso imeli večjih težav. Letovanja so priložnost za sprostitev, a tudi za razmislek, kaj se otrokom dogaja in kakšni vstopajo v novo šolsko leto. Odmik od doma kamorkoli, kjer so se otroci in mladi lahko družili in se sprostili, je bil letos še posebej dragocen. Hvala prav vsem, ki ste s SMS z geslom BOTER5 ali BOTER10, poslanim na številko 1919 omogočili, da so lahko bili na letovanjih v hribih, na morju, v taborniških druženjih ali na potovanju tudi otroci iz programa Botrstvo. V naših oddajah jih bomo spremljali tudi v prihajajočem šolskem letu.
Urška je dolgoletna vzgojiteljica na letovanjih ZPM Ljubljana Moste - Polje. Letos je bila vodja že štirih letovanj, prvega med prvomajskimi počitnicami, ko so bile posledice nekajmesečnega šolanja na daljavo pri otrocih zelo žive. Bistveno več je agresije, otroci so izgubili velik del veščin reševanja težav, vzpostavljanja medsebojnih stikov, nepričakovano velike spremembe se kažejo tudi pri telesni pripravljenosti. In kot še nikoli doslej je strah pred šolo in neuspehom ostal v njih tudi po začetku počitnic.
Zaupanje v delo humanitarnih organizacij in posameznikov je temeljni, a najbolj krhek del humanitarnosti tako za tiste, ki pomoč sprejemajo, kot za tiste, ki so jo pripravljeni ponuditi. Po desetletju obstoja je Botrstvo zagotovo najbolj zaupanja vreden humanitarni program za otroke pri nas. To dokazujejo ne le dolgoletni donatorji in skupaj zbranih več kot 21 milijonov evrov donacij, pač pa tudi neodvisne revizije. In Botrstvo, tako kot celotna organizacija ZPM Ljubljana Moste - Polje, kjer ga vodijo, so med redkimi humanitarci, ki so že nekaj let pod profesionalnim in neodvisnim revizorskim nadzorom, poudarja pobudnica in predsednica nadzornega sveta Botrstva Milena Štular.
Konec pouka prinaša le varljiv občutek, da je z njim tudi konec vseh stisk in posledic neprimernih in nesorazmernih ukrepov, ki so jih bili v času šolanja na daljavo deležni mladi. Počitnice so zato priložnost, da mladim pomagamo, a so tudi past, da bi mladi težave še intenzivneje reševali s pomočjo ždenja pred zasloni, z alkoholom, drogami ali drugimi oblikami zasvojenosti. Tudi na to opozarja tokratna sogovornica, članica strokovne skupine Slovenske krovne zveze za psihoterapijo, dolgoletna terapevtka v Drogart svetovalnici in zdravnica Mina Paš.
Pravkar končano šolsko leto z vsemi posebnostmi in absurdi je razgalilo že dolgo znane slabosti in slepe ulice slovenskega šolstva. A zdi se, da najbolj nenavadno šolsko leto v zgodovini samostojne države ni dobilo nobene prave evaluacije. Duševno stanje otrok se namreč ne spremlja tako sistematično kot telesno, zato je pozornost na stiske mladih med šolami zelo raznolika. V OŠ Lava v Celju so jih sistematično spremljali in beležili že od decembra lani. Kljub temu jih na agresijo, nestrpnost, napetost in apatičnost otrok nič ni moglo zares pripraviti, priznava ravnateljica Marijana Kolenko.
S še zadnjimi ustnimi izpiti svoje šolanje na srednjih šolah končujejo dijaki zaključnih letnikov, ki so bili od marca lani v šoli le nekaj tednov. Kljub temu matura poteka v skoraj nespremenjeni različici. Predvsem za dijake, ki so to priprave na maturo morali opraviti v težjih okoliščinah, je bila matura izjemno zahteven preizkus z grenkim priokusom.
Že skoraj četrt stoletja je 15. junij svetovni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi, ki kljub temu pogosto ostaja neodkrito in zamolčano. Strokovnjaki ocenjujejo, da je prijavljen le vsaj 24. primer. Večjo raziskavo o nasilju nad starejšimi pri nas so pred nekaj leti naredili v Inštitutu Antona Trstenjaka. Takrat je v 70 odstotkih prevladovalo verbalno nasilje, z nekaj manj kot 15 odstotki telesno in z dobrimi desetimi odstotki ekonomsko nasilje. Večina starostnikov je nasilje doživela doma, v veliki večini so bili povzročitelji družinski člani ali znanci, kar 90 odstotkov povzročenega nasilja nad starostniki pa je bilo nehotenega.
Matura,finalno dejanje srednješolskega izobraževanja, je že v polnem teku, kljub temu, da je za letošnjimi maturanti dobro leto skrajno neobičajnega poteka šolanja. Čeprav so strokovnjaki, učitelji, dijaki in starši opozarjali, da proces učenja nikakor ni primerljiv, so odločevalci ostali neomajni. Matura poteka z minimalnimi spremembami in ob popolnem neupoštevanju tega, v kako različnih razmerah, okoliščinah in duševnih stanjih so dijaki preživeli več kot leto dni.
Nesprejemljiv je način, kako smo ravnali z otroki. Nevarna iluzija je, da so otroci vse te mesece počivali, velika napaka pa, če bomo ocenjevanja in popravne izpite raztegnili čez poletje.
Med 11.000 vključenimi v program Botrstvo je tudi Klemen, mlad košarkar, ki je mamo izgubil kmalu po rojstvu, očeta pa v najbolj občutljivih najstniških letih, prav sredi pomembnega tekmovanja. Na lastno željo je s svojo ekipo vztrajal do konca tekmovanja. Košarka mu je bila v tolažbo tudi v času, ko se je življenje brez staršev povsem spremenilo, a je finančno postajala vse večji zalogaj. Zaradi velikega talenta in vztrajnosti je bil leta 2017 izbran med prejemnike sredstev dobrodelne dražbe športnih copat Luke Dončića.
Razstava o zgodbah otrok, ki jim je program Botrstvo s pomočjo botrov in donatorjev že pomagal do boljše prihodnosti in o zgodbah, ki še čakajo na tako priložnost, je osrednji dogodek ob deseti obletnici tega najbolj prepoznavnega programa pomoči za otroke.
Šolsko leto, ki je v tako veliki meri potekalo na daljavo, je nedvomno prineslo veliko posledic. Za nekatere otroke in mladostnike celo olajšanje, večina bo čez čas nanj gledala kot na zanimiv čas posebnih preizkušenj. Nedvomno pa bo del otrok in mladostnikov še dolgo čutil negativne posledice slabih materialnih in socialnih razmer, nasilja, zanemarjanja, tudi prikrajšanosti za pomoč, po vrnitvi v šole pa tudi nerazumevanje za vse stiske, ki so se nabrale. Prav zato so pri ZPM LJ Moste Polje pred zadnjim poglavjem tega šolskega leta s posebnim pozivom opozorili na velikokrat prikrite stiske in pozvali naj bo šola predvsem dejavnik varnosti in ne dejavnik še večjih stisk.
Zoomifikacija življenja je bolj kot katerokoli generacijo prizadela mlade, takoimenovani digitalni domorodci so pred zasloni preživeli več časa, kot kadarkoli prej. V prvem valu vsak šolski dan v povprečju kar 7 ur, v drugem valu še več. Željo po učenju in življenju v živo so po letu dni izrazili tudi javno, tako na družbenih medijih kot tudi v javnem prostoru. Mladi torej želijo in potrebujejo stik v živo, raziskave pa kažejo, da mladi niso le potrošniki vsebin in zasvojeni uporabniki, temveč so stvari precej bolj kompleksne.
Epidemija je otroke in mladostnike še bolj prikovala k računalnikom, tablicam in pametnim telefonom, saj so ti postali nujno orodje za šolanje. Nekateri otroci so se prvič srečali s sodobno tehnologijo, drugim so splet in socialna omrežja dobro poznana. Miha Kramli, terapevt in vodja centra za zdravljenje zasvojenosti v novogoriškem zdravstvenem domu, opaža več zlorab sodobne tehnologije, ko so otroci in mladostniki čas pred računalniki, namesto za učenje, izkoriščali za zabavo.
Skoraj natanko leto dni v naših oddajah nenehno opozarjamo, da epidemija nikakor ne prizadeva le tistih, ki so okuženi ali bi jih okužba z virusom lahko ogrozila, pač pa da med najranljivejše skupine nedvomno sodijo tudi otroci in mladi. Nenehnim opozorilom navkljub pa so rezultati raziskave med študenti, ki so razkrili, da vsak četrti razmišlja o samomoru, minuli teden močno presenetili javnost.
Mojca Rodič je novomeškim romskim otrokom 13 let pomagala kot članica nevladnih organizacij, v tem šolskem letu pa na novomeški osnovni šoli Drska tudi njim nudi dodatno strokovno pomoč. Izkušnje, nabrane v neposrednem delu v romskem naselju, ji olajšajo razumevanje, kako drugačne življenjske okoliščine, jezikovne prepreke in vrednotenje izobrazbe otrokom nastavljajo komajda premostljive ovire. Telefonski klici ali komuniciranje prek družabnih omrežij so najpomembnejši načini, kako otrokom dati občutek, da šola nanje ni pozabila. Večina za kakovostno šolanje na daljavo namreč doma nima primerne računalniške in druge opreme, a četudi bi jo imeli, jim katastrofalne internetne povezave, neznanje uporabe programske opreme in pomanjkanje pomoči bližnjih onemogoča, da bi bili zares deležni šolanja na daljavo in povezovanja s sošolci, ki vse našteto imajo. Izkušnje v zadnjem letu pa so dokazale, da je prav sposobnost pomoči in podpore v domačem okolju, izobraženost staršev, pomoč sorojencev ali bližnjih, pa tudi odnos družine do izobrazbe kot vrednote, ključen dejavnik pri tem, ali bodo otroci, sploh mlajši in pa tisti z učnimi težavami, zmogli tovrstno šolanje. Romski otroci naštetega praviloma nimajo, in zato je šola zanje še pomembnejši prostor.
Protikoronski ukrepi, ki dobro leto krojijo življenje prav vsem, imajo za otroke in mlade zelo velike in tudi daljnosežne posledice. To kažejo tudi klici na svetovalni telefon TOM telefon, namenjen prav tej starostni skupini. Pred nekaj tedni so analizo klicev zadnjega leta predstavili javnosti in rezultati se precej skladajo z ugotovitvami naše današnje sogovornice, svetovalke otrokom in mladostnikom, ki ostaja anonimna, saj anonimnost njej in vsem klicateljem zagotavljajo pravila te svetovalne linije.
Skupno poročilo Evropske mreže za boj proti revščini EAPN ni le še ena akademska zbirka podatkov. Gre za zbir izkušenj iz terena, zbranih pri številnih neodvisnih nevladnih organizacijah, ki že dobri dve desetletji delujejo z roko v roki z ljudmi, ki so revščino izkusili. In prav neposredne izkušnje z uporabniki njihovih programov kažejo, da bo epidemija še poglobila revščino na evropskih tleh. Pri pripravi poročila za leto 2020, ki je bilo predstavljeno pred kratkim, so s svojimi izkušnjami s terena prvič sodelovale tudi humanitarne organizacije iz Slovenije, med drugim tudi ZPM Ljubljana Moste Polje, pod okriljem katere poteka tudi Botrstvo.
15-letna Lana se bori s hudo boleznijo mišic,13-letni Miji življenje kroji epilepsija, 8-letni Lars pa je otrok s hudimi težavami v duševnem razvoju in nikoli ne bo mogel samostojno živeti. Ob tem se je njihovemu očetu zdravstveno stanje po poškodbi, s katero je vrsto let lahko celo hodil v službo, tako poslabšalo, da je zaradi neobvladljivih bolečin še komaj pokreten in je že invalidsko upokojen.
Neveljaven email naslov