Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Šele tri tedne je minilo, odkar smo objavili zgodbo, da si Maša želi violino. Hvala anonimnežu in hvala Mašini botri, da jo je včeraj le dobila.
Pred tremi tedni smo predstavili zgodbo nadarjene violinistke Maše in njene botre, ki je, ne da bi Maša kaj vedela o tem, zbirala denar za nakup violine, s katero bi Maša lahko nadaljevala šolanje na srednji glasbeni šoli.
Takrat ste s svojimi donacijami in poslanimi SMSji z geslom BOTER5 pot do violine skušali olajšati tudi poslušalci. In zgodba je kmalu dobila razplet, o kakršnem ne botra, še manj pa Maša takrat sploh še nista upali nista sanjati: oglasil se je namreč proizvajalec violin, ki je Mašino zgodbo slišal in se odločil, da ji podari ne le povsem nov inštrument, pač pa tudi vso potrebno opremo zanj.
Gospod, ki ne želi javne omembe svojega imena, včeraj popoldne, ko je Maša prvič dobila v roke čisto svojo violino, ni mogel biti navzoč. Zato ji jo je izročila njena botra, ki je samo zaradi tega prepotovala več kot 1000 kilometrov in je ob tej priložnosti svojo mlado varovanko tudi prvič videla in jo spoznala. Srečanje je bilo ganljivo.
Maša je bila violine neizmerno vesela in izkazalo se je, da je gospod, ki jih izdeluje, že dolgo Mašin idol, da je na njegovih violinah že igrala in si je med vsemi najbolj želela prav violino iz njegove delavnice!
Maša živi v hudi finančni stiski, v slabih bivalnih razmerah, izgubila je očeta in zadnjih sedem let si je morala violine izposojati. Tako sploh ni mogla opisati sreče, da je ta v njenih rokah res njena. Lastna violina pomeni ne le izpolnitev sanj, pač pa so se ji s tem odprle tudi možnosti za nadaljnje šolanje na konservatoriju. Že marca bo poskusila opraviti sprejemne izpite in z nekaj sreče se bo ob srednji šoli, ki jo že obiskuje, jeseni vzporedno vpisala še na glasbeni konservatorij.
Čeprav bo kmalu začela na podoben način zbirati sredstva za pomoč kakšnemu drugemu otroku, se je botra Mirjam odločila, da bodo vsa sredstva, ki jih je zbrala za Mašo in z mislijo nanjo, vložila v poseben sklad, ki bo namenjen temu, da bo nadarjena violinistka kljub nespodbudnim življenjskim razmeram lahko nemoteno nadaljevala glasbeno šolanje.
Vanj bodo dodana tudi prav vsa sredstva, ki so bila z vašimi neposrednimi donacijami in SMS-donacijami zbrana za ta namen. Maša čuti, da ne gre le za denar, saj je za prav vsako donacijo tudi podpora ljudi, ki verjamejo vanjo.
Hvala anonimnemu donatorju, ki je omogočil uresničitev Mašinih sanj, hvala botri, brez katere te akcije sploh ne bi bilo in je za srečanje z Mašo prepotovala pol celine, in vsem, ki ste kakorkoli postali del Mašine zgodbe. S sporočilom z geslom BOTER5 na številko 1919 pa lahko do konca meseca darujete 5 evrov za uresničitev želja otrok, kot je Maša.
551 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Šele tri tedne je minilo, odkar smo objavili zgodbo, da si Maša želi violino. Hvala anonimnežu in hvala Mašini botri, da jo je včeraj le dobila.
Pred tremi tedni smo predstavili zgodbo nadarjene violinistke Maše in njene botre, ki je, ne da bi Maša kaj vedela o tem, zbirala denar za nakup violine, s katero bi Maša lahko nadaljevala šolanje na srednji glasbeni šoli.
Takrat ste s svojimi donacijami in poslanimi SMSji z geslom BOTER5 pot do violine skušali olajšati tudi poslušalci. In zgodba je kmalu dobila razplet, o kakršnem ne botra, še manj pa Maša takrat sploh še nista upali nista sanjati: oglasil se je namreč proizvajalec violin, ki je Mašino zgodbo slišal in se odločil, da ji podari ne le povsem nov inštrument, pač pa tudi vso potrebno opremo zanj.
Gospod, ki ne želi javne omembe svojega imena, včeraj popoldne, ko je Maša prvič dobila v roke čisto svojo violino, ni mogel biti navzoč. Zato ji jo je izročila njena botra, ki je samo zaradi tega prepotovala več kot 1000 kilometrov in je ob tej priložnosti svojo mlado varovanko tudi prvič videla in jo spoznala. Srečanje je bilo ganljivo.
Maša je bila violine neizmerno vesela in izkazalo se je, da je gospod, ki jih izdeluje, že dolgo Mašin idol, da je na njegovih violinah že igrala in si je med vsemi najbolj želela prav violino iz njegove delavnice!
Maša živi v hudi finančni stiski, v slabih bivalnih razmerah, izgubila je očeta in zadnjih sedem let si je morala violine izposojati. Tako sploh ni mogla opisati sreče, da je ta v njenih rokah res njena. Lastna violina pomeni ne le izpolnitev sanj, pač pa so se ji s tem odprle tudi možnosti za nadaljnje šolanje na konservatoriju. Že marca bo poskusila opraviti sprejemne izpite in z nekaj sreče se bo ob srednji šoli, ki jo že obiskuje, jeseni vzporedno vpisala še na glasbeni konservatorij.
Čeprav bo kmalu začela na podoben način zbirati sredstva za pomoč kakšnemu drugemu otroku, se je botra Mirjam odločila, da bodo vsa sredstva, ki jih je zbrala za Mašo in z mislijo nanjo, vložila v poseben sklad, ki bo namenjen temu, da bo nadarjena violinistka kljub nespodbudnim življenjskim razmeram lahko nemoteno nadaljevala glasbeno šolanje.
Vanj bodo dodana tudi prav vsa sredstva, ki so bila z vašimi neposrednimi donacijami in SMS-donacijami zbrana za ta namen. Maša čuti, da ne gre le za denar, saj je za prav vsako donacijo tudi podpora ljudi, ki verjamejo vanjo.
Hvala anonimnemu donatorju, ki je omogočil uresničitev Mašinih sanj, hvala botri, brez katere te akcije sploh ne bi bilo in je za srečanje z Mašo prepotovala pol celine, in vsem, ki ste kakorkoli postali del Mašine zgodbe. S sporočilom z geslom BOTER5 na številko 1919 pa lahko do konca meseca darujete 5 evrov za uresničitev želja otrok, kot je Maša.
Predvsem začetni dve leti epidemije sta zaznamovali številne otroke, še posebej pa najstnike na prehodu v srednje šole in na fakultete, zaznan je bil porast duševnih težav in težav z gibalnimi sposobnostmi. V tem šolskem letu v šolah vidnih znakov kot so maske, ločevanje po mehurčkih in nenehno razkuževanja morda res ni več, a nekatere posledice nikakor niso izbrisane.
Ob začetku prvega prijavnega roka za vpis na fakultete, ki že poteka, so dijaki s poklicno maturo in opravljenim petim predmetom ugotovili, da se ne morejo vpisati na nekatere študijske programe, čeprav s takimi pogoji ob njihovem vpisu na srednjo šolo niso bili seznanjeni. Spremembe razpisnih pogojev bodo prizadele predvsem kandidate za ljubljanske fakultete, drugi dve večji univerzi v Sloveniji sta težavo vsaj za nekaj časa namreč rešili. Predvsem pa vpisni pogoji prizadenejo dijake negimnazijskih programov,na katere se pogosto vpisujejo otroci, ki tudi zaradi slabših socialnoekonomskih razmer in drugih slabših življenjskih pogojev niso dosegli vse strožjih pogojev za vpis na gimnazijske programe.
Medvrstniško zbadanje, pasti družabnih omrežij in slabe samopodobe … Kako mladi razmišljajo o duševnih težavah in kako lahko šolsko okolje pripomore k temu, da se v šolah počutijo varne in slišane? Na Območnem otroškem parlamentu v Večgeneracijskem centru Skupna točka so mladi skupaj z mentorji debatirali o pomembnosti duševnega zdravja v šolskem okolju. Kako bi rešili duševne stiske, komu najlažje zaupajo in kaj jih najpogosteje teži?
11 izjemnih knjig, ki bi lahko bile dobra podlaga za filmski scenarij, se v Berlinu predstavlja na dogodku aktualnega filmskega festivala, poimenovanem "Knjige na Berlinalu". Med 190 naslovi iz več kot 30 držav so izbrali tudi delo slovenske avtorice Dijane Matković: Zakaj ne pišem. V sodobni slovenski književnosti najbrž še nismo imeli književnega dela, ki bi tako dobro in nazorno ubesedilo težave otrok iz najnižjih socialno-ekonomsko razredov in pojasnil, zakaj je družbeni razred, v katerega se nek otrok rodi, tako zelo odločujoč. Knjiga bi morala biti obvezno čtivo za vse, ki želijo razumeti stiske otrok, živečih v revščini.
Študentska prehrana je vedno aktualna tema slovenskih študentov. S pripravo stališča glede prenove sistema študentskih bonov za prehrano je Strateški svet za prehrano sicer v sklopu svojih nalog študentska kosila umestil med prioritetne. A po daljšem času nižanja kakovosti ponudbe študentske prehrane in zmanjšanju števila ponudnikov, so študenti nase opozorili v začetku tega leta. Kaplja čez rob je bil dvig maksimalne cene študentskega obroka in posledično tudi dvig maksimalne cene doplačila za študentski obrok ob koriščenju bona.
Epidemijo revnih delavcev v kulturniških in kreativnih dejavnostih zakriva podpora bližnjih
Brezposelnost v Sloveniji zadnje mesece statistično dosega najnižje stopnje, brezposelnih je rekordno malo ljudi. Toda zaposlenost hkrati ni več zagotovilo normalnega preživetja. To dokazujeta tako podatek, da skoraj dve tretjini zaposlenih zasluži manj od povprečne slovenske plače in kot tudi pričevanja humanitarnih organizacij, da je med prosilci za pomoč večina zaposlenih. Deloma lahko to pripišemo nizkim plačam, vse višjim cenam življenjskih stroškov in tudi nepremičnin, deloma pa tudi temu, da nezanesljive, prekarne in nestandardne oblike zaposlitve, vključno s samozaposlitvijo, nikakor niso več varovalka pred revščino.
Odmevni primeri med vrstniškega nasilja v osnovnih šolah v zadnjih tednih, v enem je prišlo tudi do poškodb s kladivom, strokovnjakov ne presenečajo. Nasilja, nestrpnosti in zmanjšane empatije v šolah po skoraj dveh letih epidemičnih ukrepov, ki so otroke osamili za dolge tedne, v šolah zaznavajo vse več. Kaj sproža tako nasilje, kako ga razumeti in kako otrokom pomagati?
Na ljubljanski Gimnaziji Moste so dijaki na pobudo in pod vodstvom profesorice angleščine Damijane Mihić pred desetletjem prvič kolektivno botrovali otroku iz programa Botrstvo. Tradicije niso prekinili, letos so botri dijaki treh razredov, že nekaj let pa so botri tudi profesorji. Kakšna spoznanja in priložnosti za razmisleke o revščini in družbi je to prineslo dijakom ter koliko je revščina še stigma, sta razmišljali z dijakinjo 2. letnika Saro Ivanc.
Med zgodbami, ki smo jih predstavili v prvem letu naše podpore programu Botrstvo, je bila tudi zgodba takrat 9-letnega Tilna in njegovih dveh bratcev. Po ločitvi so z mamo, ki je izgubila službo, živeli v najemu, ki ga niso mogli plačevati, zato so jim v mrzlem stanovanju že odklopili pitno vodo, večkrat so bili brez hrane, brez šolskih kosil, fantje so morali opustiti vse dejavnosti, ki so jih veselile, nato pa so prav vse imetje izgubili v požaru. Pomoč, ki ste jo takrat zbrali poslušalci, je bila neprecenljiva, omogočila jim je nov začetek in upanje, da je vsemu navkljub mogoče doseči svoje sanje. Tilen jih je: jeseni je na sprejemnih izpitih dosegel vse točke in se vpisal na želen študij. Njegova mama se je zato znova želela zahvaliti vsem, ki so jim takrat omogočili, da niso potonili:
Leto 2022 je bilo za ekipo ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo, zelo zahtevno, a tudi polno lepih zgodb. Kaj bo sodelavcem, ki so nepogrešljivi del pomoči družinam, ostalo najbolj v spominu, kakšne so njihove želje in voščila za 2023?
Skupaj z ZPM Ljubljana Moste polje polnimo 11 leto sodelovanja in podpore Vala 202 programu Botrstvo v Slovenije. To pa je od samih začetkov povezano tudi z akcijo Ime leta, kjer smo letos že dvajsetič dobili ime tistega, ki je leto najbolj zaznamoval. Kaj letošnji kandidati, Imena mesecev, ki so med seboj izbrala Ime leta, menijo o Botrstvu in kaj o solidarnosti v družbi, smo jih povprašali na četrtkovi sklepni prireditvi na ljubljanskem gradu.
Botrstvo v Sloveniji je v vseh 12 letih delovanja pomagalo več kot 12.000 otrokom in mladostnikom v stiski iz vse Slovenije. V program je trenutno vključenih 6224 otrok in mladostnikov. Trenutno v Botrstvu sodeluje 5656 botrov. V vseh letih delovanja je otrokom pomagalo preko 9500 botrov. Do sedaj je bilo zbranih 27.881.427,53 EUR. Hvala vsem, ki pomagate!
"Včasih se mi zdi, da le opazujem, kako nekdo piše to zgodbo in si mislim, ne, kaj takega sploh ni mogoče," pravi 22-letna študentka Eva o tragediji, ki ju je s sestrico Mio doletela letos, ko sta v le treh mesecih ostali najprej brez očeta in nato še brez mame.
Vsem lučkam, okrasitvam in vsiljivim oglasom navkljub – ali pa prav zaradi vsega naštetega – je december za mnoge najtežji mesec v letu. Še posebej, ko so v družini otroci, že dolgo prikrajšani tudi za zelo osnovne stvari. Kaj šele za bogate praznične obdaritve in doživetja. Naša sogovornica je pred meseci svoje življenje morala postaviti na novo in začeti skorajda iz nič, tudi finančno. Pomoč Botrstva in projekta Čarobna zima zato njej in otrokom v teh dneh omogoča skupna doživetja.
Služba, niti 8-urna, kaj šele za skrajšani delovni čas, že zelo dolgo ne zagotavlja vsaj znosnega preživetja. Še posebej, če bi s plačo pod minimalno morala preživeti mama in najstnik. V predprazničnem času je zavedanje, da otroku ne moreš omogočiti prav ničesar, še toliko težje.
Prva adventna nedelja je bila včeraj, z njo se simbolično začenja predpraznični čas in tudi čas, ko številne humanitarne organizacije pripravljajo še dodatne akcije, ki bi olajšal stiske in polepšal te, za marsikoga morda najtežje dni v letu. Akcij je veliko, poiščete jih lahko na spletu ali v vaši okolici, mi opozarjamo na tiste, ki so lahko v pomoč družinam in otrokom iz programa Botrstvo.
V prihajajočih tednih se bodo zvrstile številne dobrodelne prireditve in akcije in med tistimi, ki so že vrsto let povezane z našo RTV hišo je tudi 32. tradicionalni dobrodelni koncert KLIC DOBROTE. To sredo ga skupaj s Slovensko karitas in Radiem Ognjišče pripravlja nacionalna televizija, prenos pa bo tudi na Prvem programu našega radia. Koncert, ki je del tedna dobrodelnosti, je le eden v nizu dogodkov in oddaj, ki na RTV Slovenija že desetletja pripomorejo k razumevanju raznolikih stisk tistih, ki potrebujejo pomoč. Na nekatere prireditve in oddaje, ki so pomagale zbirati pomoč in širiti duh medsebojne pomoč in solidarnosti, vas v naslednjih minutah spomnimo v oddaji, ki jo že več kot 10 let pripravljamo v podporo programu Botrstvo. In ki je pripomogla, da je bilo za pomoč otrokom v stiski doslej zbranih že skoraj 28. milijonov evrov. Tudi to je poslanstvo RTV.
Bremena šolanja na daljavo učenci nosijo še danes, toliko bolj otroci priseljenci. Nekateri so se v šole vključevali ravno v obdobju zaprtja, ostali so brez socialne mreže, s tem pa tudi možnosti, da bi ob pouku bogatili besedišče še z vrstniki, tako med odmori kot dejavnostmi. Zato je za te otroke, pa tudi njihove starše še kako pomembna širša socialna vključenost, meni svetovalna delavka Nika Rudež, ki na Osnovni šoli Koper izvaja dodatne ure slovenskega jezika. Na šoli so minuli konec tedna organizirali tudi prvi tabor za otroke priseljence.
Po raziskavi merjenja indeksa enakosti spolov se Slovenija uvršča na 12. mesto med članicami EU, na vrhu lestvice pa so spet nordijske države.
Neveljaven email naslov