Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Februarja začne veljati spremenjena zakonodaja o subvencioniranju šolskih kosil, k čemur je delček prispeval tudi projekt Botrstvo. Tistim otrokom, ki živijo pod uradnim pragom revščine, kar pomeni, da dohodek na družinskega člana sodi v prvi, drugi ali tretji dohodninski razred, bo namreč od 1. februarja pripadala 100 % subvencija šolskih kosil. A to bo veljalo le za otroke, ki jih bodo h kosilu prijavili starši. Šole namreč tega namesto njih ne bodo mogle narediti, čeprav družine in njihovo stisko dobro poznajo, pojasnjuje direktor direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo mag. Gregor Mohorčič: »Šola namreč nima podatkov o tem, ali otroku subvencija pripada ali ne. Šele ko starši otroka prijavijo, se sistem našega ministrstva poveže s tistim na MDDZSEM, od katerega tako informacijo pridobi.«
Nepravočasno odjavljene obroke bodo starši kljub subvenciji plačali v celoti
Februarja začne veljati spremenjena zakonodaja o subvencioniranju šolskih kosil, k čemur je delček prispeval tudi projekt Botrstvo. Tistim otrokom, ki živijo pod uradnim pragom revščine, kar pomeni, da dohodek na družinskega člana sodi v prvi, drugi ali tretji dohodninski razred, bo namreč od 1. februarja pripadala stoodstotna subvencija šolskih kosil. To bo veljalo le za otroke, ki jih bodo h kosilu prijavili starši.
Šole namreč tega namesto njih ne bodo mogle narediti, čeprav družine in njihovo stisko dobro poznajo, pojasnjuje direktor direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo mag. Gregor Mohorčič: “Šola namreč nima podatkov o tem, ali otroku subvencija pripada ali ne. Šele ko starši otroka prijavijo, se sistem našega ministrstva poveže s tistim na MDDZSEM, od katerega tako informacijo pridobi.”
Šola torej ni pravi naslov samo za poizvedbo, ali je otrok upravičen do subvencije ali ne. Tisti, ki odločbe niso shranili ali pa zaradi spremembe v dohodkih v lanskem letu pričakujejo drugačno odmero socialnih transferjev, morajo po natančnejše informacije k pristojnemu centru za socialno delo. Po telefonu namreč v centrih takšnih podatkov ne bodo dajali. Je pa na spletni strani Ministrstva za delo mogoče preveriti, kdaj vam še veljavna odločba poteče.
Staršem, ki z novim letom dobijo novo odločbo za otroški dodatek oz. druge družinske socialne transferje, bo v pomoč tudi to, da bo na teh odločbah po novem izrecno pisalo, da jim ob prijavi učenca na kosilo pripada subvencija v višini cene kosila. Zapisana je tudi višina subvencije za malico in tudi višina subvencije za malico za dijake.
V novih odločbah bo upravičencem pisalo:
v primeru prijave učenca na malico oziroma kosilo vam na podlagi 25. oziroma 26. člena ZUPJS pripada subvencija malice v višini cene malice (to se izpiše, če je družina v 1–5 dohodkovnem razredu za otroški dodatek (OD)) in subvencija kosila v višini cene kosila (se izpiše, če je družina v 1–3. dohodkovnem razredu za OD).
V primeru prijave dijaka na malico vam na podlagi 25. člena ZUPJS pripada subvencija malice v višini cene malice (se izpiše, če je družina v 1–4 dohodkovnem razredu za OD ) oz. 70 % cene malice (se izpiše, če je družina v 5. dohodkovnem razredu za OD) oz. 40 % cene malice (se izpiše, če je družina v 6. dohodkovnem razredu za OD).
Osebna prijava staršev je med drugim pomembna zato, ker s pravico do subvencije prevzemajo tudi odgovornost: “Če otrok ne bodo pravočasno odjavili od malice ali kosila, ki ga ni prevzel, bodo starši kljub subvenciji dolžni plačati polno ceno obroka. Tega dejstvo, da imajo polno subvencijo, ne spremeni,” opozarja mag. Mohorčič.
Čeprav se je v preteklosti kdaj zgodilo, da so starši kljub upravičenosti do subvencije prejeli račun za delno ali celo polno ceno kosila, je šlo za napako v sistemu in starši, ki so na te napake opozorili šolo, teh stroškov seveda niso plačali. Zato naj morebiten posamezni primer, ki je prišel v javnost, staršev nikakor ne odvrne od tega, da otrok ne bi prijavili, poudarja Mohorčič.
In ker so izkušnje iz obdobja delne subvencije pokazale, da je nekateri niso izkoristili zaradi nepoučenosti, bodo na ministrstvu poskrbeli za boljšo informiranost, tudi ob pomoči ravnateljev, šolskih svetovalnih služb in sveta staršev.
Ob tem na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport še poudarjajo, da morebitni že nastali dolg, ki ga imajo starši do šole, nikakor ne sme vplivati na pravico do uveljavljanja pravice do te subvencije kosila. Ali drugače: čeprav imajo starši do šole še neporavnan dolg, otrok nikakor ne sme ostati brez kosila. Nikakor pa nova, čeprav stoodstotna, subvencija ne pomeni, da starši morebitnega že nastalega dolga do šole niso dolžni poravnati.
Zakonsko možnost, da v šoli dobijo kosilo, bodo torej od februarja imeli vsi revni osnovnošolci. Na to, kako pomemben je ta ukrep, smo večkrat opozorili tudi v oddajah, namenjenih v podporo Botrstvu. ZPM Ljubljana Moste Polje, ki ga vodi, pa je bila še z nekaj nevladnimi organizacijami tudi ena od podpisnic javnega poziva poslancem, naj tako zakonsko ureditev, ki se je izkazala za prelomno, podprejo. Prav zaradi poziva so poslanci spremembo zakonodaje tudi potrdili. Pobudnik take zakonske ureditve Milan Jakopovič, predstavnik organizacije Petka za nasmeh, pa je v četrtek zvečer za to prejel naziv osebnost leta časnika Delo.
546 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Februarja začne veljati spremenjena zakonodaja o subvencioniranju šolskih kosil, k čemur je delček prispeval tudi projekt Botrstvo. Tistim otrokom, ki živijo pod uradnim pragom revščine, kar pomeni, da dohodek na družinskega člana sodi v prvi, drugi ali tretji dohodninski razred, bo namreč od 1. februarja pripadala 100 % subvencija šolskih kosil. A to bo veljalo le za otroke, ki jih bodo h kosilu prijavili starši. Šole namreč tega namesto njih ne bodo mogle narediti, čeprav družine in njihovo stisko dobro poznajo, pojasnjuje direktor direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo mag. Gregor Mohorčič: »Šola namreč nima podatkov o tem, ali otroku subvencija pripada ali ne. Šele ko starši otroka prijavijo, se sistem našega ministrstva poveže s tistim na MDDZSEM, od katerega tako informacijo pridobi.«
Nepravočasno odjavljene obroke bodo starši kljub subvenciji plačali v celoti
Februarja začne veljati spremenjena zakonodaja o subvencioniranju šolskih kosil, k čemur je delček prispeval tudi projekt Botrstvo. Tistim otrokom, ki živijo pod uradnim pragom revščine, kar pomeni, da dohodek na družinskega člana sodi v prvi, drugi ali tretji dohodninski razred, bo namreč od 1. februarja pripadala stoodstotna subvencija šolskih kosil. To bo veljalo le za otroke, ki jih bodo h kosilu prijavili starši.
Šole namreč tega namesto njih ne bodo mogle narediti, čeprav družine in njihovo stisko dobro poznajo, pojasnjuje direktor direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo mag. Gregor Mohorčič: “Šola namreč nima podatkov o tem, ali otroku subvencija pripada ali ne. Šele ko starši otroka prijavijo, se sistem našega ministrstva poveže s tistim na MDDZSEM, od katerega tako informacijo pridobi.”
Šola torej ni pravi naslov samo za poizvedbo, ali je otrok upravičen do subvencije ali ne. Tisti, ki odločbe niso shranili ali pa zaradi spremembe v dohodkih v lanskem letu pričakujejo drugačno odmero socialnih transferjev, morajo po natančnejše informacije k pristojnemu centru za socialno delo. Po telefonu namreč v centrih takšnih podatkov ne bodo dajali. Je pa na spletni strani Ministrstva za delo mogoče preveriti, kdaj vam še veljavna odločba poteče.
Staršem, ki z novim letom dobijo novo odločbo za otroški dodatek oz. druge družinske socialne transferje, bo v pomoč tudi to, da bo na teh odločbah po novem izrecno pisalo, da jim ob prijavi učenca na kosilo pripada subvencija v višini cene kosila. Zapisana je tudi višina subvencije za malico in tudi višina subvencije za malico za dijake.
V novih odločbah bo upravičencem pisalo:
v primeru prijave učenca na malico oziroma kosilo vam na podlagi 25. oziroma 26. člena ZUPJS pripada subvencija malice v višini cene malice (to se izpiše, če je družina v 1–5 dohodkovnem razredu za otroški dodatek (OD)) in subvencija kosila v višini cene kosila (se izpiše, če je družina v 1–3. dohodkovnem razredu za OD).
V primeru prijave dijaka na malico vam na podlagi 25. člena ZUPJS pripada subvencija malice v višini cene malice (se izpiše, če je družina v 1–4 dohodkovnem razredu za OD ) oz. 70 % cene malice (se izpiše, če je družina v 5. dohodkovnem razredu za OD) oz. 40 % cene malice (se izpiše, če je družina v 6. dohodkovnem razredu za OD).
Osebna prijava staršev je med drugim pomembna zato, ker s pravico do subvencije prevzemajo tudi odgovornost: “Če otrok ne bodo pravočasno odjavili od malice ali kosila, ki ga ni prevzel, bodo starši kljub subvenciji dolžni plačati polno ceno obroka. Tega dejstvo, da imajo polno subvencijo, ne spremeni,” opozarja mag. Mohorčič.
Čeprav se je v preteklosti kdaj zgodilo, da so starši kljub upravičenosti do subvencije prejeli račun za delno ali celo polno ceno kosila, je šlo za napako v sistemu in starši, ki so na te napake opozorili šolo, teh stroškov seveda niso plačali. Zato naj morebiten posamezni primer, ki je prišel v javnost, staršev nikakor ne odvrne od tega, da otrok ne bi prijavili, poudarja Mohorčič.
In ker so izkušnje iz obdobja delne subvencije pokazale, da je nekateri niso izkoristili zaradi nepoučenosti, bodo na ministrstvu poskrbeli za boljšo informiranost, tudi ob pomoči ravnateljev, šolskih svetovalnih služb in sveta staršev.
Ob tem na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport še poudarjajo, da morebitni že nastali dolg, ki ga imajo starši do šole, nikakor ne sme vplivati na pravico do uveljavljanja pravice do te subvencije kosila. Ali drugače: čeprav imajo starši do šole še neporavnan dolg, otrok nikakor ne sme ostati brez kosila. Nikakor pa nova, čeprav stoodstotna, subvencija ne pomeni, da starši morebitnega že nastalega dolga do šole niso dolžni poravnati.
Zakonsko možnost, da v šoli dobijo kosilo, bodo torej od februarja imeli vsi revni osnovnošolci. Na to, kako pomemben je ta ukrep, smo večkrat opozorili tudi v oddajah, namenjenih v podporo Botrstvu. ZPM Ljubljana Moste Polje, ki ga vodi, pa je bila še z nekaj nevladnimi organizacijami tudi ena od podpisnic javnega poziva poslancem, naj tako zakonsko ureditev, ki se je izkazala za prelomno, podprejo. Prav zaradi poziva so poslanci spremembo zakonodaje tudi potrdili. Pobudnik take zakonske ureditve Milan Jakopovič, predstavnik organizacije Petka za nasmeh, pa je v četrtek zvečer za to prejel naziv osebnost leta časnika Delo.
Na svečani prireditvi je Primož Roglič sporočil, da je kot ambasador humanitarne fundacije zbral 200.000 evrov za pomoč mladim športnikom. Roglič je četrti ambasador fundacije poimenovane po Miru Cerarju in Leonu Štuklju, ki del sredstev torej že četrto leto namenja tudi projektu "Botrstvo v športu".
"Mami sem želela pomagati in sem ji poslala sporočilo z možnostmi, kako lahko pride do pomoči. Odgovorila mi je, da je porabila osemnajst let za parazita in da zame ne bo niti sekunde več porabila," trpko pove 19-letna Ajda.
Ob prehodu v višje stopnje izobraževanja, še posebej iz osnovne v srednje šole, se pri nas vse bolj kaže proces, ki ga dr. Špela Razpotnik in dr. Vesna Leskovšek poimenujeta dvotirnost, v katerem za zmagovalce velja en model prehoda, za poražence pa povsem drug. Vpis na višje stopnje izobraževanja, ki je vse bolj odvisen predvsem od socialno-ekonomskega statusa družin, v katere so se otroci rodili, je velika težava in za revnejše otroke pomeni neprebojni stekleni strop. Ta je v Sloveniji med najtrdnejšimi in pomeni, da če so se revni rodili, bodo zelo verjetno revni ostali vse življenje, zato bi šola morala odločneje ukrepati, meni dr. Špela Razpotnik, docentka na oddelku za socialno pedagogiko ljubljanske Pedagoške fakultete, ena od sodelujočih na nedavnem posvetu o nujnih spremembah v šolskem sistemu, sklicanem pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.
Prosti dnevi so lahko za marsikoga stresni, ker ne vključujejo dnevne rutine, znotraj katere bi se počutili varne. Kaja Ravnak z magistrico zakonskih in družinskih študij Moniko Erjavec Bizjak z Zveze prijateljev mladine Moste - Polje govori o počitniškem brezdelju, preveliki in prezgodnji vpetosti mladih v obšolske dejavnosti ter občutku, da žal preveč otrok nima nikogar, ki bi mu lahko zaupali.
Američanka Claudia Goldin, letošnja prejemnica Nobelove nagrade za ekonomijo, ki je v mačističnem svetu ekonomistov šele tretja ženska, prejemnica te nagrade, je svoje osrednje raziskave namenila raziskovanju plačne neenakosti med moškimi in ženskami na delovnem mestu. Kaj taka dolgotrajna neenakost pomeni skozi oči ekonomista in kakšne ima posledice za družbo, razmišlja profesor z ljubljanske Ekonomske fakultete dr. Jože Damijan.
Kletna garsonjera za več kot 500 evrov mesečno, vmešavanje najemodajalcev, pomanjkanje tega, da bi stanovanjska problematika zavzela mesto na političnem dnevnem redu. Ker študentski domovi pokajo po šivih, generacije študentov pa so številčnejše, je večina primorana najti stanovanje na najemniškem trgu. Zdi se, da je tudi stanovanj premalo, neustreznih pogojev preveč, nadzora trga pa nobenega. Kaj lahko naredimo, da preprečimo že tako veliko razslojenost med študentkami in študenti?
Oddaje, ki so pred več kot enajstimi leti začele nastajati predvidoma le kot enoletni projekt, so skozi leta in natanko 499 arhiviranih radijskih oddaj postale del najbolj prepoznavnega projekta za pomoč otrokom pri nas: Botrstva v Sloveniji. Kako so se oddaje skozi leta spreminjale, katere spremembe so se ob pomoči številnih ljudi, ki so nam zaupali svoje zgodbe in izkušnje, in sodelavcev ZPM Ljubljana Moste - Polje v družbi vendarle zgodile in kaj lahko vsi skupaj še storimo, da otrokom vrnemo njihovo prihodnost?
Čez dober teden bo minilo natanko 13 let, odkar je pri ZPM Ljubljana Moste Polje zaživel program Botrstvo v Sloveniji. Od takrat se je spremenilo marsikaj, nespremenjen pa je ostal znesek, ki ga botri vsak mesec namenjajo svojim varovancem. Zdaj je sprememba zaradi številnih podražitev in inflacije postala nujna, vendar pa bo prehod na višji znesek uveden tako, da se bodo obstoječi botri za spremembo lahko odločali sami.
15-letna dijakinja Aldina Bajrović je zelo dobra opazovalka družbe. Svoje vtise o duševnem zdravju in stiskah mladih je strnila v literarnem prvencu A Bad Day Doesn't Mean a Bad Life (Slab dan še ne pomeni slabega življenja). Zakaj najstniki čutijo anksioznost v obdobju, ki se zdi odraslim brezskrbno? Kako to, da so utrujeni, čeprav po predsodkih mladost in utrujenost ne sodita skupaj? Jim več pomenita zaupanje in poslušanje ali potrditev okolice?
V sedmih letih obstoja Dijaškega sklada programa Botrstvo smo res velikokrat opozorili na sistemsko vrzel, v je kateri je strošek bivanja v dijaških domovih – čeprav so državni in so v njih zaposleni javni uslužbenci – povsem na plečih tudi najrevnejših staršev dijakov. Razen splošne subvencije za tiste, ki živijo vsaj 25 kilometrov od šole, subvencioniranja na podlagi finančnega stanja družine namreč ni.
"Živim v enostarševski družini, brat je gibalno oviran in veliko denarja gre za njegove terapije. Zelo sem si želela v izbrano srednjo šolo, a bi mi vožnja do nje vzela ogromno časa, trikrat bi morala prestopati. Šolati bi se morala na kakšni šoli v bližini, na kakšnem programu, ki me sploh ne bi zanimal. Zato hvala, da sem dobivala pomoč, ki mi je ogromno pomenila, zdaj imam poklic, ki me res osrečuje in si ga želim opravljati do konca življenja," se zahvaljuje sogovornica, zdaj že študentka, ki je s pomočjo Dijaškega sklada uspešno končala srednješolsko izobraževanje. Dijaški sklad programa Botrstvo je pomagal že več kot 800 dijakom, ki sicer ne bi mogli bivati v dijaškem domu in se zato tudi ne bi mogli izobraževati na želeni srednji šoli. Kljub javnemu pozivu pristojnima ministrstvoma maja letos, naj vsaj deloma prevzameta in sistemsko uredita tovrstno subvencijo, je ta tudi v tem šolskem letu še zmeraj povsem odvisna od donacij. Za ta sklad so pri Botrstvu v sedmih letih obstoja sklada namenili že skoraj 1,2 milijona evrov pomoči.
Po vijugasti cesti in mnogih ovinkih obiščemo eno izmed treh gorniških vasi, ki jih imamo pri nas, vas Luče v vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp. Na terenu preverjamo, v kakšnem stanju so šolski prostori in kako bo potekalo prihajajoče šolsko leto. Kakšno oporo in pomoč nudijo otrokom, ki so bili prizadeti v nedavnih ujmah?
"Opazila sem, da so pred spanjem še zmeraj vse nosile modrce, in sem vprašala, zakaj spijo z njimi, jim mar ni neudobno? Pa je eno dekle reklo, da so jo, ko je bila majhna, starši otipavali med spanjem in ji je neprijetno spati brez modrca. Kar zmrznila sem. Toda najbolj šokantno je bilo, da se nobenemu izmed deklet to ni zdelo čudno. Poslušale so, kot da bi bilo to nekaj najbolj normalnega, najbrž zato, ker so vse doživele kaj podobnega."
"Mlajši kot je otrok, več bo imel telesnih simptomov, bolel ga bo trebušček, glava, imel bo motnje spanja. Ko otrok enkrat že zmore ubesediti svojo stisko, potem se lahko z njim veliko pogovarjamo. A dajmo mu občutek, da zmoremo poskrbeti tudi zanj: 'Glej, težko je, ampak bomo zmogli'."
Donacije BOTER5 in BOTER10, ki bodo v avgustu poslane na številko 1919, bodo v celoti namenjene družinam za saniranje škode po poplavah. V program Botrstvo je trenutno vključenih več kot 6300 otrok iz vse Slovenije, seveda tudi iz močno prizadetih in poplavljenih območij. Pri ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer vodijo programe Botrstvo, Veriga dobrih ljudi in še nekaj podobnih za celostno pomoč otrokom, že od začetka poplav pripravljajo različne načine za pomoč tistim, ki jo bodo potrebovali.
Festivalsko, koncertno in na splošno kreativno-umetniško poletje je na vrhuncu, po treh letih precej okrnjenega dogajanja je tudi želja in potreba občinstva po dogodkih zelo velika. Toda pestrega poletnega dogajanja ne bi bilo brez neštetih ustvarjalnih, pogosto prekarno zaposlenih ustvarjalcev, ki so bili že pred epidemijo na robu preživetja. Epidemija je položaj na kulturno-ustvarjalnem področju močno poslabšala, zato so se štiri raziskave, ki so bile izvedene med začetkom in koncem epidemičnih ukrepov, osredotočale predvsem na vpliv takratnih ukrepov. Vendar so ob tem izrisale še številne druge, precej bolj dolgotrajne in trdovratne težave tega sektorja, ki so soodgovorne za revščino večine ustvarjalcev in s tem tudi njihovih otrok. Če se v takih razmerah sploh odločijo zanje. O usodi ustvarjalcev iz kreativnih dejavnosti in številnih drugih, ki v različnih oblikah delovnih razmerij ne morejo več preživeti, je govorila soustanoviteljica kreativnega centra Poligon in neodvisna raziskovalka Eva Matjaž.
Za tiste, ki imajo med šolskimi počitnicami pestre možnosti za druženje, spoznavanje novih krajev in ljudi, se zdi odhod na letovanja kakšne od humanitarnih organizacij morda manj privlačna možnost, a za številne je to še vedno sploh edina možnost za počitniški oddih zunaj domačega okolja. Letovanja so tudi dragocena učna priložnost, sploh za otroke, ki zaradi različnih razlogov ne morejo živeti doma. Tudi letos jih je v prvih julijskih dneh na letovanju spremljala vzgojiteljica Anja. Da letovanja otrokom veliko daje, kaže tudi to, da veliko tistih, ki so se letovanj udeleževali kot otroci, zdaj pa želijo pomagati tako, da postajajo vzgojitelji prostovoljci. Da bi tudi mlajši lahko dobili bogato življenjsko popotnico iz poletnih letovanj. Hvala vsem, ki jih omogočate tudi z donacijami.
V Strunjanu je v začetku julija letovalo 50 ukrajinskih otrok iz Kijeva in njegove okolice. To je bila druga skupina otrok na letovanju pri nas v okviru projektov Slovenske karitas, ki jih sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Letovanje je bilo namenjeno predvsem temu, da se otroci v času počitnic razbremenijo stisk, ki so posledica vojnega dogajanja v domovini. Otroke, stare od osem do šestnajst let, je ob pestrem programu in izletih, pa tudi likovni terapiji, spremljalo več mladih prostovoljcev.
Številni otroci, ki so bili v program Botrstvo vključeni ob njegovih začetkih pred štirinajstimi leti, so zdaj že polnoletni in samostojni ljudje ali pa svojo izobrazbeno pot pravkar končujejo. In vedo, da brez pomoči številnih donatorjev in botrov tega uspeha ne bi mogli doseči. V teh dneh diplomo na eni izmed tehniških fakultet piše tudi sogovornik.
Mama dveh otrok je po nekajletni kalvariji, preživeti v kriznih centrih, varnih hišah in materinskih domovih končno zaživela v najemniškem stanovanju in dobila službo z minimalno plačo. Zagotavljanje počitniškega varstva je brez pomoči bližnjih velikanski finančni zalogaj. Ker pa gre za otroka s čustvenimi in vedenjskimi težavami oz. z avtizmom, pa je iskanje poletnega varstva še bistveno težje. Poletje je kljub počitnicam ali prav zaradi njih za starše lahko zelo stresen čas.
Neveljaven email naslov