Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Februarja začne veljati spremenjena zakonodaja o subvencioniranju šolskih kosil, k čemur je delček prispeval tudi projekt Botrstvo. Tistim otrokom, ki živijo pod uradnim pragom revščine, kar pomeni, da dohodek na družinskega člana sodi v prvi, drugi ali tretji dohodninski razred, bo namreč od 1. februarja pripadala 100 % subvencija šolskih kosil. A to bo veljalo le za otroke, ki jih bodo h kosilu prijavili starši. Šole namreč tega namesto njih ne bodo mogle narediti, čeprav družine in njihovo stisko dobro poznajo, pojasnjuje direktor direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo mag. Gregor Mohorčič: »Šola namreč nima podatkov o tem, ali otroku subvencija pripada ali ne. Šele ko starši otroka prijavijo, se sistem našega ministrstva poveže s tistim na MDDZSEM, od katerega tako informacijo pridobi.«
Nepravočasno odjavljene obroke bodo starši kljub subvenciji plačali v celoti
Februarja začne veljati spremenjena zakonodaja o subvencioniranju šolskih kosil, k čemur je delček prispeval tudi projekt Botrstvo. Tistim otrokom, ki živijo pod uradnim pragom revščine, kar pomeni, da dohodek na družinskega člana sodi v prvi, drugi ali tretji dohodninski razred, bo namreč od 1. februarja pripadala stoodstotna subvencija šolskih kosil. To bo veljalo le za otroke, ki jih bodo h kosilu prijavili starši.
Šole namreč tega namesto njih ne bodo mogle narediti, čeprav družine in njihovo stisko dobro poznajo, pojasnjuje direktor direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo mag. Gregor Mohorčič: “Šola namreč nima podatkov o tem, ali otroku subvencija pripada ali ne. Šele ko starši otroka prijavijo, se sistem našega ministrstva poveže s tistim na MDDZSEM, od katerega tako informacijo pridobi.”
Šola torej ni pravi naslov samo za poizvedbo, ali je otrok upravičen do subvencije ali ne. Tisti, ki odločbe niso shranili ali pa zaradi spremembe v dohodkih v lanskem letu pričakujejo drugačno odmero socialnih transferjev, morajo po natančnejše informacije k pristojnemu centru za socialno delo. Po telefonu namreč v centrih takšnih podatkov ne bodo dajali. Je pa na spletni strani Ministrstva za delo mogoče preveriti, kdaj vam še veljavna odločba poteče.
Staršem, ki z novim letom dobijo novo odločbo za otroški dodatek oz. druge družinske socialne transferje, bo v pomoč tudi to, da bo na teh odločbah po novem izrecno pisalo, da jim ob prijavi učenca na kosilo pripada subvencija v višini cene kosila. Zapisana je tudi višina subvencije za malico in tudi višina subvencije za malico za dijake.
V novih odločbah bo upravičencem pisalo:
v primeru prijave učenca na malico oziroma kosilo vam na podlagi 25. oziroma 26. člena ZUPJS pripada subvencija malice v višini cene malice (to se izpiše, če je družina v 1–5 dohodkovnem razredu za otroški dodatek (OD)) in subvencija kosila v višini cene kosila (se izpiše, če je družina v 1–3. dohodkovnem razredu za OD).
V primeru prijave dijaka na malico vam na podlagi 25. člena ZUPJS pripada subvencija malice v višini cene malice (se izpiše, če je družina v 1–4 dohodkovnem razredu za OD ) oz. 70 % cene malice (se izpiše, če je družina v 5. dohodkovnem razredu za OD) oz. 40 % cene malice (se izpiše, če je družina v 6. dohodkovnem razredu za OD).
Osebna prijava staršev je med drugim pomembna zato, ker s pravico do subvencije prevzemajo tudi odgovornost: “Če otrok ne bodo pravočasno odjavili od malice ali kosila, ki ga ni prevzel, bodo starši kljub subvenciji dolžni plačati polno ceno obroka. Tega dejstvo, da imajo polno subvencijo, ne spremeni,” opozarja mag. Mohorčič.
Čeprav se je v preteklosti kdaj zgodilo, da so starši kljub upravičenosti do subvencije prejeli račun za delno ali celo polno ceno kosila, je šlo za napako v sistemu in starši, ki so na te napake opozorili šolo, teh stroškov seveda niso plačali. Zato naj morebiten posamezni primer, ki je prišel v javnost, staršev nikakor ne odvrne od tega, da otrok ne bi prijavili, poudarja Mohorčič.
In ker so izkušnje iz obdobja delne subvencije pokazale, da je nekateri niso izkoristili zaradi nepoučenosti, bodo na ministrstvu poskrbeli za boljšo informiranost, tudi ob pomoči ravnateljev, šolskih svetovalnih služb in sveta staršev.
Ob tem na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport še poudarjajo, da morebitni že nastali dolg, ki ga imajo starši do šole, nikakor ne sme vplivati na pravico do uveljavljanja pravice do te subvencije kosila. Ali drugače: čeprav imajo starši do šole še neporavnan dolg, otrok nikakor ne sme ostati brez kosila. Nikakor pa nova, čeprav stoodstotna, subvencija ne pomeni, da starši morebitnega že nastalega dolga do šole niso dolžni poravnati.
Zakonsko možnost, da v šoli dobijo kosilo, bodo torej od februarja imeli vsi revni osnovnošolci. Na to, kako pomemben je ta ukrep, smo večkrat opozorili tudi v oddajah, namenjenih v podporo Botrstvu. ZPM Ljubljana Moste Polje, ki ga vodi, pa je bila še z nekaj nevladnimi organizacijami tudi ena od podpisnic javnega poziva poslancem, naj tako zakonsko ureditev, ki se je izkazala za prelomno, podprejo. Prav zaradi poziva so poslanci spremembo zakonodaje tudi potrdili. Pobudnik take zakonske ureditve Milan Jakopovič, predstavnik organizacije Petka za nasmeh, pa je v četrtek zvečer za to prejel naziv osebnost leta časnika Delo.
546 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Februarja začne veljati spremenjena zakonodaja o subvencioniranju šolskih kosil, k čemur je delček prispeval tudi projekt Botrstvo. Tistim otrokom, ki živijo pod uradnim pragom revščine, kar pomeni, da dohodek na družinskega člana sodi v prvi, drugi ali tretji dohodninski razred, bo namreč od 1. februarja pripadala 100 % subvencija šolskih kosil. A to bo veljalo le za otroke, ki jih bodo h kosilu prijavili starši. Šole namreč tega namesto njih ne bodo mogle narediti, čeprav družine in njihovo stisko dobro poznajo, pojasnjuje direktor direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo mag. Gregor Mohorčič: »Šola namreč nima podatkov o tem, ali otroku subvencija pripada ali ne. Šele ko starši otroka prijavijo, se sistem našega ministrstva poveže s tistim na MDDZSEM, od katerega tako informacijo pridobi.«
Nepravočasno odjavljene obroke bodo starši kljub subvenciji plačali v celoti
Februarja začne veljati spremenjena zakonodaja o subvencioniranju šolskih kosil, k čemur je delček prispeval tudi projekt Botrstvo. Tistim otrokom, ki živijo pod uradnim pragom revščine, kar pomeni, da dohodek na družinskega člana sodi v prvi, drugi ali tretji dohodninski razred, bo namreč od 1. februarja pripadala stoodstotna subvencija šolskih kosil. To bo veljalo le za otroke, ki jih bodo h kosilu prijavili starši.
Šole namreč tega namesto njih ne bodo mogle narediti, čeprav družine in njihovo stisko dobro poznajo, pojasnjuje direktor direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo mag. Gregor Mohorčič: “Šola namreč nima podatkov o tem, ali otroku subvencija pripada ali ne. Šele ko starši otroka prijavijo, se sistem našega ministrstva poveže s tistim na MDDZSEM, od katerega tako informacijo pridobi.”
Šola torej ni pravi naslov samo za poizvedbo, ali je otrok upravičen do subvencije ali ne. Tisti, ki odločbe niso shranili ali pa zaradi spremembe v dohodkih v lanskem letu pričakujejo drugačno odmero socialnih transferjev, morajo po natančnejše informacije k pristojnemu centru za socialno delo. Po telefonu namreč v centrih takšnih podatkov ne bodo dajali. Je pa na spletni strani Ministrstva za delo mogoče preveriti, kdaj vam še veljavna odločba poteče.
Staršem, ki z novim letom dobijo novo odločbo za otroški dodatek oz. druge družinske socialne transferje, bo v pomoč tudi to, da bo na teh odločbah po novem izrecno pisalo, da jim ob prijavi učenca na kosilo pripada subvencija v višini cene kosila. Zapisana je tudi višina subvencije za malico in tudi višina subvencije za malico za dijake.
V novih odločbah bo upravičencem pisalo:
v primeru prijave učenca na malico oziroma kosilo vam na podlagi 25. oziroma 26. člena ZUPJS pripada subvencija malice v višini cene malice (to se izpiše, če je družina v 1–5 dohodkovnem razredu za otroški dodatek (OD)) in subvencija kosila v višini cene kosila (se izpiše, če je družina v 1–3. dohodkovnem razredu za OD).
V primeru prijave dijaka na malico vam na podlagi 25. člena ZUPJS pripada subvencija malice v višini cene malice (se izpiše, če je družina v 1–4 dohodkovnem razredu za OD ) oz. 70 % cene malice (se izpiše, če je družina v 5. dohodkovnem razredu za OD) oz. 40 % cene malice (se izpiše, če je družina v 6. dohodkovnem razredu za OD).
Osebna prijava staršev je med drugim pomembna zato, ker s pravico do subvencije prevzemajo tudi odgovornost: “Če otrok ne bodo pravočasno odjavili od malice ali kosila, ki ga ni prevzel, bodo starši kljub subvenciji dolžni plačati polno ceno obroka. Tega dejstvo, da imajo polno subvencijo, ne spremeni,” opozarja mag. Mohorčič.
Čeprav se je v preteklosti kdaj zgodilo, da so starši kljub upravičenosti do subvencije prejeli račun za delno ali celo polno ceno kosila, je šlo za napako v sistemu in starši, ki so na te napake opozorili šolo, teh stroškov seveda niso plačali. Zato naj morebiten posamezni primer, ki je prišel v javnost, staršev nikakor ne odvrne od tega, da otrok ne bi prijavili, poudarja Mohorčič.
In ker so izkušnje iz obdobja delne subvencije pokazale, da je nekateri niso izkoristili zaradi nepoučenosti, bodo na ministrstvu poskrbeli za boljšo informiranost, tudi ob pomoči ravnateljev, šolskih svetovalnih služb in sveta staršev.
Ob tem na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport še poudarjajo, da morebitni že nastali dolg, ki ga imajo starši do šole, nikakor ne sme vplivati na pravico do uveljavljanja pravice do te subvencije kosila. Ali drugače: čeprav imajo starši do šole še neporavnan dolg, otrok nikakor ne sme ostati brez kosila. Nikakor pa nova, čeprav stoodstotna, subvencija ne pomeni, da starši morebitnega že nastalega dolga do šole niso dolžni poravnati.
Zakonsko možnost, da v šoli dobijo kosilo, bodo torej od februarja imeli vsi revni osnovnošolci. Na to, kako pomemben je ta ukrep, smo večkrat opozorili tudi v oddajah, namenjenih v podporo Botrstvu. ZPM Ljubljana Moste Polje, ki ga vodi, pa je bila še z nekaj nevladnimi organizacijami tudi ena od podpisnic javnega poziva poslancem, naj tako zakonsko ureditev, ki se je izkazala za prelomno, podprejo. Prav zaradi poziva so poslanci spremembo zakonodaje tudi potrdili. Pobudnik take zakonske ureditve Milan Jakopovič, predstavnik organizacije Petka za nasmeh, pa je v četrtek zvečer za to prejel naziv osebnost leta časnika Delo.
Epidemijo revnih delavcev v kulturniških in kreativnih dejavnostih zakriva podpora bližnjih
Brezposelnost v Sloveniji zadnje mesece statistično dosega najnižje stopnje, brezposelnih je rekordno malo ljudi. Toda zaposlenost hkrati ni več zagotovilo normalnega preživetja. To dokazujeta tako podatek, da skoraj dve tretjini zaposlenih zasluži manj od povprečne slovenske plače in kot tudi pričevanja humanitarnih organizacij, da je med prosilci za pomoč večina zaposlenih. Deloma lahko to pripišemo nizkim plačam, vse višjim cenam življenjskih stroškov in tudi nepremičnin, deloma pa tudi temu, da nezanesljive, prekarne in nestandardne oblike zaposlitve, vključno s samozaposlitvijo, nikakor niso več varovalka pred revščino.
Odmevni primeri med vrstniškega nasilja v osnovnih šolah v zadnjih tednih, v enem je prišlo tudi do poškodb s kladivom, strokovnjakov ne presenečajo. Nasilja, nestrpnosti in zmanjšane empatije v šolah po skoraj dveh letih epidemičnih ukrepov, ki so otroke osamili za dolge tedne, v šolah zaznavajo vse več. Kaj sproža tako nasilje, kako ga razumeti in kako otrokom pomagati?
Na ljubljanski Gimnaziji Moste so dijaki na pobudo in pod vodstvom profesorice angleščine Damijane Mihić pred desetletjem prvič kolektivno botrovali otroku iz programa Botrstvo. Tradicije niso prekinili, letos so botri dijaki treh razredov, že nekaj let pa so botri tudi profesorji. Kakšna spoznanja in priložnosti za razmisleke o revščini in družbi je to prineslo dijakom ter koliko je revščina še stigma, sta razmišljali z dijakinjo 2. letnika Saro Ivanc.
Med zgodbami, ki smo jih predstavili v prvem letu naše podpore programu Botrstvo, je bila tudi zgodba takrat 9-letnega Tilna in njegovih dveh bratcev. Po ločitvi so z mamo, ki je izgubila službo, živeli v najemu, ki ga niso mogli plačevati, zato so jim v mrzlem stanovanju že odklopili pitno vodo, večkrat so bili brez hrane, brez šolskih kosil, fantje so morali opustiti vse dejavnosti, ki so jih veselile, nato pa so prav vse imetje izgubili v požaru. Pomoč, ki ste jo takrat zbrali poslušalci, je bila neprecenljiva, omogočila jim je nov začetek in upanje, da je vsemu navkljub mogoče doseči svoje sanje. Tilen jih je: jeseni je na sprejemnih izpitih dosegel vse točke in se vpisal na želen študij. Njegova mama se je zato znova želela zahvaliti vsem, ki so jim takrat omogočili, da niso potonili:
Leto 2022 je bilo za ekipo ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo, zelo zahtevno, a tudi polno lepih zgodb. Kaj bo sodelavcem, ki so nepogrešljivi del pomoči družinam, ostalo najbolj v spominu, kakšne so njihove želje in voščila za 2023?
Skupaj z ZPM Ljubljana Moste polje polnimo 11 leto sodelovanja in podpore Vala 202 programu Botrstvo v Slovenije. To pa je od samih začetkov povezano tudi z akcijo Ime leta, kjer smo letos že dvajsetič dobili ime tistega, ki je leto najbolj zaznamoval. Kaj letošnji kandidati, Imena mesecev, ki so med seboj izbrala Ime leta, menijo o Botrstvu in kaj o solidarnosti v družbi, smo jih povprašali na četrtkovi sklepni prireditvi na ljubljanskem gradu.
Botrstvo v Sloveniji je v vseh 12 letih delovanja pomagalo več kot 12.000 otrokom in mladostnikom v stiski iz vse Slovenije. V program je trenutno vključenih 6224 otrok in mladostnikov. Trenutno v Botrstvu sodeluje 5656 botrov. V vseh letih delovanja je otrokom pomagalo preko 9500 botrov. Do sedaj je bilo zbranih 27.881.427,53 EUR. Hvala vsem, ki pomagate!
"Včasih se mi zdi, da le opazujem, kako nekdo piše to zgodbo in si mislim, ne, kaj takega sploh ni mogoče," pravi 22-letna študentka Eva o tragediji, ki ju je s sestrico Mio doletela letos, ko sta v le treh mesecih ostali najprej brez očeta in nato še brez mame.
Vsem lučkam, okrasitvam in vsiljivim oglasom navkljub – ali pa prav zaradi vsega naštetega – je december za mnoge najtežji mesec v letu. Še posebej, ko so v družini otroci, že dolgo prikrajšani tudi za zelo osnovne stvari. Kaj šele za bogate praznične obdaritve in doživetja. Naša sogovornica je pred meseci svoje življenje morala postaviti na novo in začeti skorajda iz nič, tudi finančno. Pomoč Botrstva in projekta Čarobna zima zato njej in otrokom v teh dneh omogoča skupna doživetja.
Služba, niti 8-urna, kaj šele za skrajšani delovni čas, že zelo dolgo ne zagotavlja vsaj znosnega preživetja. Še posebej, če bi s plačo pod minimalno morala preživeti mama in najstnik. V predprazničnem času je zavedanje, da otroku ne moreš omogočiti prav ničesar, še toliko težje.
Prva adventna nedelja je bila včeraj, z njo se simbolično začenja predpraznični čas in tudi čas, ko številne humanitarne organizacije pripravljajo še dodatne akcije, ki bi olajšal stiske in polepšal te, za marsikoga morda najtežje dni v letu. Akcij je veliko, poiščete jih lahko na spletu ali v vaši okolici, mi opozarjamo na tiste, ki so lahko v pomoč družinam in otrokom iz programa Botrstvo.
V prihajajočih tednih se bodo zvrstile številne dobrodelne prireditve in akcije in med tistimi, ki so že vrsto let povezane z našo RTV hišo je tudi 32. tradicionalni dobrodelni koncert KLIC DOBROTE. To sredo ga skupaj s Slovensko karitas in Radiem Ognjišče pripravlja nacionalna televizija, prenos pa bo tudi na Prvem programu našega radia. Koncert, ki je del tedna dobrodelnosti, je le eden v nizu dogodkov in oddaj, ki na RTV Slovenija že desetletja pripomorejo k razumevanju raznolikih stisk tistih, ki potrebujejo pomoč. Na nekatere prireditve in oddaje, ki so pomagale zbirati pomoč in širiti duh medsebojne pomoč in solidarnosti, vas v naslednjih minutah spomnimo v oddaji, ki jo že več kot 10 let pripravljamo v podporo programu Botrstvo. In ki je pripomogla, da je bilo za pomoč otrokom v stiski doslej zbranih že skoraj 28. milijonov evrov. Tudi to je poslanstvo RTV.
Bremena šolanja na daljavo učenci nosijo še danes, toliko bolj otroci priseljenci. Nekateri so se v šole vključevali ravno v obdobju zaprtja, ostali so brez socialne mreže, s tem pa tudi možnosti, da bi ob pouku bogatili besedišče še z vrstniki, tako med odmori kot dejavnostmi. Zato je za te otroke, pa tudi njihove starše še kako pomembna širša socialna vključenost, meni svetovalna delavka Nika Rudež, ki na Osnovni šoli Koper izvaja dodatne ure slovenskega jezika. Na šoli so minuli konec tedna organizirali tudi prvi tabor za otroke priseljence.
Po raziskavi merjenja indeksa enakosti spolov se Slovenija uvršča na 12. mesto med članicami EU, na vrhu lestvice pa so spet nordijske države.
Kako se mladi spominjajo karantene dve leti po tem, ko so bili zaprti med štiri stene svoje sobe?
19 slovenskih nevladnih organizacij, ki delujejo za osebe in z osebami z izkušnjo revščine in izključenosti, je tudi letos pripravilo poročilo o revščini v Sloveniji. To poročilo je sestavni del letnega poročila, ki ga 31 nacionalnih mrež in 13 evropskih organizacij pripravi v okviru Evropske mrežo za boj proti revščini (EAPN). Tudi letošnje poročilo je pokazalo številne sistemske pomanjkljivosti na katere nevladniki opozarjajo že vsaj desetletje. Tem se zdaj pridružuje vse večji problem revnih zaposlenih in pa skokovito naraščanje težav z nasiljem in z duševnim zdravjem. Podrobneje s predstavnikom slovenske EAPN, Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice
Letos zaznamujemo 30. obletnico uvedbe subvencionirane študentske prehrane. V tem času se je z boni marsikaj spremenilo, a razlog za obstoj je še vedno omogočiti študentkam in študentom dostop do tople in zdrave prehrane, ne glede na njihov socialni status. Po obdobju dveletnega zaprtja, ko se povečujejo stroški živil in dela, se število ponudnikov takšne prehrane zmanjšuje, hkrati pa se bosta z novim letom povišali tudi višini cene obroka in subvencije. V oddaji Botrstvo Kaja Ravnak skupaj s študentko inšpektorico Márijo Pávlosko in svetovalcem za področje subvencionirane študentske prehrane na Študentski organizaciji Slovenije Maticem Bérom raziskuje razloge za hipno stanje v ureditvi študentske prehrane.
Letos zaznamujemo 30. obletnico uvedbe subvencionirane študentske prehrane. V tem času se je z boni marsikaj spremenilo, a razlog za obstoj je še vedno omogočiti študentkam in študentom dostop do tople in zdrave prehrane, ne glede na njihov socialni status. Po obdobju dveletnega zaprtja, ko se povečujejo stroški živil in dela, se število ponudnikov takšne prehrane zmanjšuje, hkrati pa se bosta z novim letom povišali tudi višini cene obroka in subvencije. V oddaji Botrstvo Kaja Ravnak skupaj s študentko inšpektorico Márijo Pávlovsko in svetovalcem za področje subvencionirane študentske prehrane na Študentski organizaciji Slovenije Maticem Bérom raziskuje razloge za hipno stanje v ureditvi študentske prehrane.
Kar polovica vseh duševnih motenj se začne že do 14. leta in kar 75 odstotkov pred 25. letom starosti, zato je normalizacija teme duševnega zdravja med mladimi, pa tudi na splošno, ključnega pomena. Če so namreč stiske prepoznane in priznane pravočasno, če o njih lahko govorijo, če dobijo pravočasno pomoč in tisti, ki to potrebujejo, tudi ustrezno zdravljenje, je porast duševnih motenj mogoče preprečiti: Če ne, bo epidemija duševnih stisk in motenj tudi za mlade dolgoročno bistveno usodnejša kot je bila epidemija koronavirusne bolezni.
Neveljaven email naslov