Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko smo minuli teden s 5. večjo dražbo zaokrožili tudi 5. obletnico naše podpore projektu Botrstvo in v zaključni ponedeljkovi oddaji pred mikrofon le privabili tudi nadvse skrivnostnega anonimnega kupca, se je zdelo, da je za nami zaključena zgodba. A je dobro uro po oddaji, na praznični ponedeljek, zazvonil telefon…in prinesel še dodaten razlog za prazničen danJ A najprej se vrnimo k samem poteku dražbe: Jana Vidic
Dražiteljica Taprva je nekaj dni po dražbi v sklad za razvoj glasbenega znanja donirala 5000 evrov, rokavico je zdaj vrgla tudi drugim
Čudovit epilog dražbe lokov dueta 2Cellos
“Strašansko sem bila žalostna. Res zelo. A sem bila kar vdana v usodo, češ, se je dražba pač že morala tako razplesti … A mi ni dalo miru, ne prvi, ne drugi, ne tretji dan … Razmišljala sem, da smo bili vsi skupaj v bistvu pripravljeni dati kakih 30.000 evrov, zakaj bi torej ta akcija ostala pri “le” dvanajstih tisočakih, to je ja premalo za te otroke, zaslužijo si več! Tako sem razmišljala in se odločila, da čelo gor ali dol, to ne more biti konec akcije, najpomembnejši so vendar otroci,” je svojo odločitev o donaciji nekaj dni po koncu dražbe argumentirala ena od dražiteljic lokov dueta 2Cellos, ki je odstopila, ko je cena presegla deset tisočakov.
Donacija javna, da z njo spodbudi še kakšnega posnemovalca
“Odločala sem se med dvema možnostma: vsoto, ki sem se jo namenila darovati, lahko darujem “po tiho” ali pa s to svojo odločitvijo na bolj javen način mogoče dam idejo še komu, da bi ravnal enako in dal tem otrokom priložnost, ki bi jo tako ali tako morali imeti! Sramotno je, da je nimajo, in nedopustno je, da živijo tako, kot živijo, z vsemi svojimi stiskami in stiskami svojih staršev,” pravi sogovornica, ki se med dražbo zaradi želje po anonimnosti v etru Vala 202 sploh ni oglasila, zdaj pa pravi, da bo z nastopom tvegala prav zato, ker si želi, da bi dobila posnemovalce.
Botrstvo, naš ponos, a v resnici sramota za državo!
Nad tem, kako smo kot družba brezbrižni do stisk otrok, je zgrožena in zato, čeprav s spoštovanjem in zaupanjem do projekta Botrstvo, meni:
“Botrstvo je res naš ponos, a je hkrati tudi naša največja žalost: nekoč smo namreč zbirali denar za to, da so otroci lahko šli smučat, danes pa z Botrstvom skrbimo za to, da otroci niso lačni! In to otroci staršev, ki delajo, pa ne zaslužijo dovolj za preživetje! To je sramota za državo! Botrstvo je naša največja sramota, mi pa smo nanj ponosni. Kakšen absurd, kajne?”
Glasba kot priložnost za odmik od vsega hudega
In če že morajo humanitarne organizacije in donatorji vseh vrst v tako pomembnem deležu otrokom zagotavljati sredstva za zdrav razvoj, je bil naši sogovornici zelo pomemben motiv za sodelovanje na dražbi prav dejstvo, da bo denar v celoti namenjen glasbenemu razvoju otrok: “Ti otroci res morajo dobiti priložnost, da se lahko ukvarjajo s stvarmi, ki jih zanimajo, ki si jih želijo, da se tako umaknejo od vseh travm, pomanjkanja in stiske, v katerih živijo. Nujno je, da jim damo to priložnost! Če je to glasba – toliko bolje! Pomembno je, da jih potegnemo z ulice, da jim dajo možnost stopiti v drug svet, v katerih si njihova mala duša lahko spočije, se odmakne od vsega, za kar ti otroci absolutno niso nič krivi!”
Ne le dokazani talenti, vsi bi morali imeti možnost za glasbeno izobrazbo
In sogovornica se strinja z donatorjem Luko Šulićem iz dueta 2Cellos, ki je ob predaji lokov Botrstvu jasno povedal, da bi prav vsi otroci, ne glede na socialni status družine, morali imeti dostop tudi do glasbene izobrazbe: “To ne bi smelo biti plačljivo! Iz svojega otroštva se spomnim, da je šlo res za drobiž in v glasbeno šolo so lahko šli vsi! Tudi tisti, ki imajo “samo” veselje. Res si želim, da bi bila ta sredstva namenjena tudi tistim, ki imajo le veselje in si le želijo peti ali igrati na instrument, ne pa nujno že izkazanim in potrjenim talentom.”
Brez glasbe bi bil svet še večja napaka, kot je
In seveda so poleg otrok na seznamu, ki bodo s sredstvi zmagovalca dražbe, zdaj pa tudi z dodatnimi sredstvi naše sogovornice, dobili možnost glasbenega izobraževanja tudi otroci, ki bodo prav zaradi teh donacij sploh prvič lahko vstopili v glasbeno šolo. In sogovornica upa, da jim bo svet glasbe odprl nove razsežnosti v življenju:
“Težko je o glasbi povedati kaj takega, česar pametni ljudje že doslej niso: glasba je zdravilo, je umik, je pobeg, je veselje, je pomoč pri doživljanju žalosti, glasba je čudežna zadeva in brez nje bi bil svet res velika napaka, še večja, kot je zdaj!”
Po zaslugi naše sogovornice bo še nekaj dodatnih otrok dobilo svojo priložnost za vstop v glasbeni svet: gospa bo namreč že plačanim 12.000 evrom v isti sklad nakazala še 5000 evrov.
Zanimivo je, da je podobna odločitev za isti znesek – 5000 evrov – močno oplemenitila že dražbo rumene majice zmagovalca kolesarske dirke po Franciji: zanjo so se septembra 2015 v javni dražbi, ki jo je v programu Vala 202 vodil Nejc Jemec, potegovala tri podjetja: predstavnika Pocinkovalnice Celje in Bauhausa sta namreč v trenutku, ko sta odstopila od dražbe, v sklad za mlade športne talente dodala po pet tisočakov.
Ki je v zameno za rumeno majico daroval 13.500 evrov, je tako sklad prejel 23.500 evrov pomoči!
Še vedno ste lahko del pomoči pri zagotavljanju glasbene izobrazbe
Tudi zato verjamemo, da naša akcija dajanja priložnosti otrokom, ki v glasbeno šolo sicer nikoli ne bi sploh vstopili, omogočanja nabiranja glasbenega znanja tistim, ki jim je učenje igranja na instrument ali petja že zdaj pomeni pomemben odmik od tegob vsakdana, še ni končana: kljub vsemu denarju (17.000 evrov), ki smo ga zbrali z dražbo, in še dodatnemu tisočaku, doniranemu s poslanimi SMS-sporočili ter z manjšimi donacijami, se do konca meseca lahko pridruži še kdo …
Vsako poslano SMS-sporočilo z geslom BOTER5 (brez presledka!), poslano na številko 1919 do konca meseca pomeni dodatnih 5 evrov, ki bodo skupaj z izkupičkom dražbe v celoti in brez odbitkov porabljen za razvoj mladih glasbenih talentov. Prispevati pa je mogoče tudi poljubne zneske na poseben sklic, ki ga najdete na naši spletni strani. Moda pa pobuda dražiteljice s psevdonimom Taprva dočaka še kakšnega posnemovalca?
538 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Ko smo minuli teden s 5. večjo dražbo zaokrožili tudi 5. obletnico naše podpore projektu Botrstvo in v zaključni ponedeljkovi oddaji pred mikrofon le privabili tudi nadvse skrivnostnega anonimnega kupca, se je zdelo, da je za nami zaključena zgodba. A je dobro uro po oddaji, na praznični ponedeljek, zazvonil telefon…in prinesel še dodaten razlog za prazničen danJ A najprej se vrnimo k samem poteku dražbe: Jana Vidic
Dražiteljica Taprva je nekaj dni po dražbi v sklad za razvoj glasbenega znanja donirala 5000 evrov, rokavico je zdaj vrgla tudi drugim
Čudovit epilog dražbe lokov dueta 2Cellos
“Strašansko sem bila žalostna. Res zelo. A sem bila kar vdana v usodo, češ, se je dražba pač že morala tako razplesti … A mi ni dalo miru, ne prvi, ne drugi, ne tretji dan … Razmišljala sem, da smo bili vsi skupaj v bistvu pripravljeni dati kakih 30.000 evrov, zakaj bi torej ta akcija ostala pri “le” dvanajstih tisočakih, to je ja premalo za te otroke, zaslužijo si več! Tako sem razmišljala in se odločila, da čelo gor ali dol, to ne more biti konec akcije, najpomembnejši so vendar otroci,” je svojo odločitev o donaciji nekaj dni po koncu dražbe argumentirala ena od dražiteljic lokov dueta 2Cellos, ki je odstopila, ko je cena presegla deset tisočakov.
Donacija javna, da z njo spodbudi še kakšnega posnemovalca
“Odločala sem se med dvema možnostma: vsoto, ki sem se jo namenila darovati, lahko darujem “po tiho” ali pa s to svojo odločitvijo na bolj javen način mogoče dam idejo še komu, da bi ravnal enako in dal tem otrokom priložnost, ki bi jo tako ali tako morali imeti! Sramotno je, da je nimajo, in nedopustno je, da živijo tako, kot živijo, z vsemi svojimi stiskami in stiskami svojih staršev,” pravi sogovornica, ki se med dražbo zaradi želje po anonimnosti v etru Vala 202 sploh ni oglasila, zdaj pa pravi, da bo z nastopom tvegala prav zato, ker si želi, da bi dobila posnemovalce.
Botrstvo, naš ponos, a v resnici sramota za državo!
Nad tem, kako smo kot družba brezbrižni do stisk otrok, je zgrožena in zato, čeprav s spoštovanjem in zaupanjem do projekta Botrstvo, meni:
“Botrstvo je res naš ponos, a je hkrati tudi naša največja žalost: nekoč smo namreč zbirali denar za to, da so otroci lahko šli smučat, danes pa z Botrstvom skrbimo za to, da otroci niso lačni! In to otroci staršev, ki delajo, pa ne zaslužijo dovolj za preživetje! To je sramota za državo! Botrstvo je naša največja sramota, mi pa smo nanj ponosni. Kakšen absurd, kajne?”
Glasba kot priložnost za odmik od vsega hudega
In če že morajo humanitarne organizacije in donatorji vseh vrst v tako pomembnem deležu otrokom zagotavljati sredstva za zdrav razvoj, je bil naši sogovornici zelo pomemben motiv za sodelovanje na dražbi prav dejstvo, da bo denar v celoti namenjen glasbenemu razvoju otrok: “Ti otroci res morajo dobiti priložnost, da se lahko ukvarjajo s stvarmi, ki jih zanimajo, ki si jih želijo, da se tako umaknejo od vseh travm, pomanjkanja in stiske, v katerih živijo. Nujno je, da jim damo to priložnost! Če je to glasba – toliko bolje! Pomembno je, da jih potegnemo z ulice, da jim dajo možnost stopiti v drug svet, v katerih si njihova mala duša lahko spočije, se odmakne od vsega, za kar ti otroci absolutno niso nič krivi!”
Ne le dokazani talenti, vsi bi morali imeti možnost za glasbeno izobrazbo
In sogovornica se strinja z donatorjem Luko Šulićem iz dueta 2Cellos, ki je ob predaji lokov Botrstvu jasno povedal, da bi prav vsi otroci, ne glede na socialni status družine, morali imeti dostop tudi do glasbene izobrazbe: “To ne bi smelo biti plačljivo! Iz svojega otroštva se spomnim, da je šlo res za drobiž in v glasbeno šolo so lahko šli vsi! Tudi tisti, ki imajo “samo” veselje. Res si želim, da bi bila ta sredstva namenjena tudi tistim, ki imajo le veselje in si le želijo peti ali igrati na instrument, ne pa nujno že izkazanim in potrjenim talentom.”
Brez glasbe bi bil svet še večja napaka, kot je
In seveda so poleg otrok na seznamu, ki bodo s sredstvi zmagovalca dražbe, zdaj pa tudi z dodatnimi sredstvi naše sogovornice, dobili možnost glasbenega izobraževanja tudi otroci, ki bodo prav zaradi teh donacij sploh prvič lahko vstopili v glasbeno šolo. In sogovornica upa, da jim bo svet glasbe odprl nove razsežnosti v življenju:
“Težko je o glasbi povedati kaj takega, česar pametni ljudje že doslej niso: glasba je zdravilo, je umik, je pobeg, je veselje, je pomoč pri doživljanju žalosti, glasba je čudežna zadeva in brez nje bi bil svet res velika napaka, še večja, kot je zdaj!”
Po zaslugi naše sogovornice bo še nekaj dodatnih otrok dobilo svojo priložnost za vstop v glasbeni svet: gospa bo namreč že plačanim 12.000 evrom v isti sklad nakazala še 5000 evrov.
Zanimivo je, da je podobna odločitev za isti znesek – 5000 evrov – močno oplemenitila že dražbo rumene majice zmagovalca kolesarske dirke po Franciji: zanjo so se septembra 2015 v javni dražbi, ki jo je v programu Vala 202 vodil Nejc Jemec, potegovala tri podjetja: predstavnika Pocinkovalnice Celje in Bauhausa sta namreč v trenutku, ko sta odstopila od dražbe, v sklad za mlade športne talente dodala po pet tisočakov.
Ki je v zameno za rumeno majico daroval 13.500 evrov, je tako sklad prejel 23.500 evrov pomoči!
Še vedno ste lahko del pomoči pri zagotavljanju glasbene izobrazbe
Tudi zato verjamemo, da naša akcija dajanja priložnosti otrokom, ki v glasbeno šolo sicer nikoli ne bi sploh vstopili, omogočanja nabiranja glasbenega znanja tistim, ki jim je učenje igranja na instrument ali petja že zdaj pomeni pomemben odmik od tegob vsakdana, še ni končana: kljub vsemu denarju (17.000 evrov), ki smo ga zbrali z dražbo, in še dodatnemu tisočaku, doniranemu s poslanimi SMS-sporočili ter z manjšimi donacijami, se do konca meseca lahko pridruži še kdo …
Vsako poslano SMS-sporočilo z geslom BOTER5 (brez presledka!), poslano na številko 1919 do konca meseca pomeni dodatnih 5 evrov, ki bodo skupaj z izkupičkom dražbe v celoti in brez odbitkov porabljen za razvoj mladih glasbenih talentov. Prispevati pa je mogoče tudi poljubne zneske na poseben sklic, ki ga najdete na naši spletni strani. Moda pa pobuda dražiteljice s psevdonimom Taprva dočaka še kakšnega posnemovalca?
Tudi za tretjino slabše gibalne sposobnosti šolarjev in dijakov, ki bodo drastično zmanjšale njihovo uspešnost predvsem v slabše plačanih in storitvenih poklicih, slabši so učni dosežki, vse več otrok je kljub gibanju zasedenih, mnogi so treniranje športov zamenjali za igranje igric, štejemo že vsaj štiri izgubljene generacije, ki primanjkljajev v gibalni sposobnosti ne bodo več nadomestile, ker se ne šolajo več.
Pred izobrazbeno oziroma poklicno odločitvijo bo v prihodnjih tednih nova generacija osnovnošolcev in dijakov. V pomoč jim bodo informativni dnevi, ki bodo na srednjih šolah in fakultetah potekali ta konec tedna. Vpisnih mest je za vse dovolj, a možnosti za vpis na katero izmed bolj zaželenih šol je vse manj. Najprej zato, ker je generacija devetošolcev zelo številna, drugič pa, ker vse višje povprečne ocene v šolah in s tem pridobljene točke vse bolj omejujejo vpis na zahtevnejše poklicne šole, predvsem pa na gimnazije. Recimo na ljubljanskih prostora za otroke z uspehom, ki smo mu nekoč rekli prav dober, tako rekoč ni več. Še večja težava je, da se v srednji šoli otroci že močno razslojijo in da je med gimnazijci zelo malo otrok iz družin z nižjim socialno ekonomskim statusom, v dve- in triletnih srednješolskih programih pa je vpisan le odstotek najbogatejših otrok. To je problem, na katerega že vrsto let opozarjajo tudi pri Državnem izpitnem centru.
V več kot desetletju srečevanja z otroki in mladostniki iz programa Botrstvo smo le redko naleteli na tako nepopisno slabe bivanjske razmere, kot so v hiši, v kateri z očetom živita najstnika Lovro in Anže. Če bi temu sploh lahko rekli hiša. Med lesenimi deskami zunanjih sten skoraj stoletje stare, pretežno lesene stavbe, so ponekod špranje tako široke, da je videti zunanjo svetlobo. Tudi skozi podnice in strop pronica ledeno mrzel zrak. Fanta, ki jima je pred desetletjem umrla mama, odraščata v skrajno bednih razmerah, zato si - skupaj z očetom - silno želijo prenove. Večino del skušajo postoriti sami, a čeprav oče dela v tovarni v štirih izmenah in občasno opravi še kakšno honorarno delo, priznava, da je dohodkov premalo za nakup vsaj najosnovnejšega materiala.
Čeprav se morda ob spremljanju medijev zdi oddaljeno, pa nasilje ni le pred našim pragom, ampak je žal še preveč zakoreninjeno v naši družbi. Predstavimo osebno zgodbo mame verbalno nadlegovanega otroka. Na podlagi občutkov, ki jih doživljajo nadlegovani otroci, je na Fakulteti za družbene vede nastala njena razstava z naslovom Lej, kakšen si – seveda v odrasli interpretaciji otroških čustev. Zakaj je kljub medijski izpostavljenosti nasilja v šolah in izobraževanju to še vedno prisotno? Kaj lahko naredi starš, če prepozna stisko svojega otroka in kaj lahko nenazadnje naredi družba, da bi se vsi naučili strpno sobivati z mnogimi medsebojnimi razlikami?
"Ko sem gledala posnetke juda, sem si rekla, da mene že nihče ne bo tako metal po tleh," svoje prve vtise po povabilu, naj se pridruži skupini za opolnomočenje žensk skozi trening juda, pove Ana, ena tistih, ki se je pred dobrim letom prvič v življenju znašla na tatamiju. Ob njej je bila skupina žensk, ki so šle skozi trpke življenjske izkušnje, izkusile begunstvo, nasilje v partnerskih zvezah ali kakšno od zlorab.
Včasih je res nepredstavljivo, kako lahko en sam dogodek za vedno spremeni življenje družine, da iz uspešnega poslovnega življenja sčasoma zdrsne do točke, ko iz donatorjev sama postane prejemnica pomoči. A pot je k sreči lahko tudi obratna in naša sogovornika sta po nekaj letih prejemanja pomoči za svoja otroka zdaj lahko postala botra majhnemu fantku ter se tako pridružila več kot 10.000 botrom v projektu Botrstvo v Sloveniji.
Te dni so pri ZPM Moste polje, ki že 14. leto vodi program Botrstvo, v svoje evidence vpisali že 10.000 botra oziroma botro. Med tistimi, ki botruje že več kot desetletje, je tudi dvaindevetdesetletna upokojena klinična psihologinja Meta Kramar. Ker je vse življenje delala z družinami in z otroki v stiski, je tudi dragocena premišljevalka o spremembah v duševnem zdravju in v stiskah otrok danes in pred desetletji.
Med lanskimi prazniki sta se Eva in Mia, takrat 21 in 7 let stari sestri, soočali z nepopisno žalostjo ob izgubi obeh staršev, z njima pa tudi vseh sredstev za preživetje. Zaradi tujega državljanstva jima namreč ni pripadalo skoraj nič pomoči, ki bi jima sicer lahko vsaj malo pomagala. A pomagali ste poslušalci in jima zagotovili, vsaj v materialnem smislu, normalno življenje. Leto dni pozneje je res čudovito slišati, kako zelo jima pomoč, od poslanega SMS-a, paketa, pisma do vsega, kar sta prejeli, spreminja življenji in pomaga zastaviti zelo visoke življenjske cilje! Hvala vsem, ki ste pomagali sestrama Evi in Miji, ali ste v vseh teh letih kakorkoli pomagali otrokom v stiski. V teh letih je pomoč svojih botrov dobili več kot 13.000 otrok, tem je pomagalo skoraj 10.000 botrov, skupaj pa je bilo podarjenih več kot 30 milijonov evrov. Programu Botrstvo, ki ga na Valu 202 podpiramo že vrsto let lahko pomagate tudi tako, da ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer ga vodijo, še letos namenite košček svoje dohodnine.
Odločitev, da v svojo družino sprejmejo tri nečake in nečakinjo, ki so zaradi hudega zanemarjanja končali najprej v varni hiši in nato še v zavetišču, je bila za štiričlansko družino edina možna, a hkrati izjemno težka.
Željo, da bi bil tudi zanje december razigran, poln daril in doživetij, imajo tudi otroci, katerih starši ne zmorejo več plačati niti najosnovnejših življenjskih stroškov. O tem, kako se starši soočajo s svojo nemočjo, stiskami otrok in diktatom predprazničnega veselja, se pogovarjamo z invalidsko upokojenima samohranilko in mamo šestih otrok.
Zaradi razvojnih značilnosti spadajo mladostniki med ranljivejše skupine za razvoj težav v duševnem zdravju. Nove stiske je prinesla pandemija Covida-19, velike izzive mu prinaša tudi vse večja raba in priljubljenost novih tehnologij. V tem predprazničnem času, ko nas terorizirajo pričakovanja oz. že kar zahteve po veselju, obilju, praznovanju in prijetnih uricah z drugimi, so stiske osamljenih in ranljivih ljudi pogosto še občutnejše. Tudi pri mladostnikih. In ker je samomor eden najpogostejših vzrokov smrti v obdobju mladostništva, v tem, za marsikoga najtežjem delu leta, na te stiske še posebej opozarjamo.
Med 25. novembrom in 10. decembrom obeležujemo mednarodne dneve boja proti nasilju nad ženskami. Ozaveščanje o nasilju je sicer v javnosti bolj prisotno kot pred leti, a je kljub temu največkrat razumljeno le kot fizično nasilje, druge oblike pa so prepoznane veliko slabše. In tako je tudi pri otrocih in mladostnikih, kjer je nasilja, ki so ga deležni prek spleta, vse več. Brez tesnejšega sodelovanja staršev, učiteljev in strokovnjakov, aktivnejše vključenosti in boljšega nadzora nad uporabo družbenih omrežij, video vsebin in videoiger, bo obvladovanje nasilja na spletu nemogoče, menijo številni strokovnjaki, ki so tudi o nasilju med otroki in mladostniki spregovorili na nedavnem 9. kongresu psihologov Slovenije. Spletno nasilje je namreč vse pomembnejši del življenja mladih, to narašča že zaradi razširjenosti uporabe interneta in družbenih omrežij in je med otroci in mladostniki že postalo javnozdravstveni problem.
Na svečani prireditvi je Primož Roglič sporočil, da je kot ambasador humanitarne fundacije zbral 200.000 evrov za pomoč mladim športnikom. Roglič je četrti ambasador fundacije poimenovane po Miru Cerarju in Leonu Štuklju, ki del sredstev torej že četrto leto namenja tudi projektu "Botrstvo v športu".
"Mami sem želela pomagati in sem ji poslala sporočilo z možnostmi, kako lahko pride do pomoči. Odgovorila mi je, da je porabila osemnajst let za parazita in da zame ne bo niti sekunde več porabila," trpko pove 19-letna Ajda.
Ob prehodu v višje stopnje izobraževanja, še posebej iz osnovne v srednje šole, se pri nas vse bolj kaže proces, ki ga dr. Špela Razpotnik in dr. Vesna Leskovšek poimenujeta dvotirnost, v katerem za zmagovalce velja en model prehoda, za poražence pa povsem drug. Vpis na višje stopnje izobraževanja, ki je vse bolj odvisen predvsem od socialno-ekonomskega statusa družin, v katere so se otroci rodili, je velika težava in za revnejše otroke pomeni neprebojni stekleni strop. Ta je v Sloveniji med najtrdnejšimi in pomeni, da če so se revni rodili, bodo zelo verjetno revni ostali vse življenje, zato bi šola morala odločneje ukrepati, meni dr. Špela Razpotnik, docentka na oddelku za socialno pedagogiko ljubljanske Pedagoške fakultete, ena od sodelujočih na nedavnem posvetu o nujnih spremembah v šolskem sistemu, sklicanem pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.
Prosti dnevi so lahko za marsikoga stresni, ker ne vključujejo dnevne rutine, znotraj katere bi se počutili varne. Kaja Ravnak z magistrico zakonskih in družinskih študij Moniko Erjavec Bizjak z Zveze prijateljev mladine Moste - Polje govori o počitniškem brezdelju, preveliki in prezgodnji vpetosti mladih v obšolske dejavnosti ter občutku, da žal preveč otrok nima nikogar, ki bi mu lahko zaupali.
Američanka Claudia Goldin, letošnja prejemnica Nobelove nagrade za ekonomijo, ki je v mačističnem svetu ekonomistov šele tretja ženska, prejemnica te nagrade, je svoje osrednje raziskave namenila raziskovanju plačne neenakosti med moškimi in ženskami na delovnem mestu. Kaj taka dolgotrajna neenakost pomeni skozi oči ekonomista in kakšne ima posledice za družbo, razmišlja profesor z ljubljanske Ekonomske fakultete dr. Jože Damijan.
Kletna garsonjera za več kot 500 evrov mesečno, vmešavanje najemodajalcev, pomanjkanje tega, da bi stanovanjska problematika zavzela mesto na političnem dnevnem redu. Ker študentski domovi pokajo po šivih, generacije študentov pa so številčnejše, je večina primorana najti stanovanje na najemniškem trgu. Zdi se, da je tudi stanovanj premalo, neustreznih pogojev preveč, nadzora trga pa nobenega. Kaj lahko naredimo, da preprečimo že tako veliko razslojenost med študentkami in študenti?
Oddaje, ki so pred več kot enajstimi leti začele nastajati predvidoma le kot enoletni projekt, so skozi leta in natanko 499 arhiviranih radijskih oddaj postale del najbolj prepoznavnega projekta za pomoč otrokom pri nas: Botrstva v Sloveniji. Kako so se oddaje skozi leta spreminjale, katere spremembe so se ob pomoči številnih ljudi, ki so nam zaupali svoje zgodbe in izkušnje, in sodelavcev ZPM Ljubljana Moste - Polje v družbi vendarle zgodile in kaj lahko vsi skupaj še storimo, da otrokom vrnemo njihovo prihodnost?
Čez dober teden bo minilo natanko 13 let, odkar je pri ZPM Ljubljana Moste Polje zaživel program Botrstvo v Sloveniji. Od takrat se je spremenilo marsikaj, nespremenjen pa je ostal znesek, ki ga botri vsak mesec namenjajo svojim varovancem. Zdaj je sprememba zaradi številnih podražitev in inflacije postala nujna, vendar pa bo prehod na višji znesek uveden tako, da se bodo obstoječi botri za spremembo lahko odločali sami.
Neveljaven email naslov