Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako so se spremenili materialni pogoji, v katerih so otroci odraščali v zadnjem desetletju, kaj je vplivalo na velikansko povečanje tveganja revščine med otrok, najbolj drastično pri otrocih enostarševskih družin in tistih, kjer so starši brezposelni, ter kako je revščina vplivala na izobraževanje, prostočasne dejavnosti in vrednote otrok? Kakšen je njihov odnos do nasilja in medvrstniškega nasilja in zakaj se morajo raziskave bolj usmeriti na to, kako svet in svoj položaj v njem doživljajo sami otroci in ne na to, kaj o tem menimo odrasli in stroke?
Monografija opomnila na grozljive podatke o revščini nekaterih skupin otrok v zadnjem desetletju
Da 85 odstotkov družin brezposelnih staršev ali takih z občasnimi zaposlitvami dokazano živi pod pragom revščine, da je delež revnih v tej skupini v zadnjem desetletju narastel za skoraj 50 odstotkov in da je bilo v letu 2015 revnih že 93 odstotkov otrok, ki živijo v enostarševskih družinah z brezposelnim staršem, je le nekaj grozljivih podatkov tem, na katere nas je znova spomnila pravkar izdana monografija Položaj otrok v Sloveniji: situacijska analiza. V njej so na več kot 300 straneh zbrani tudi številni podatki in raziskave o tem, kakšne možnosti za zdrav razvoj so imeli otroci v Sloveniji v zadnjem desetletju. Posebej dragocena je primerjava s prejšnjo, deset let starejšo študijo, saj jasno kaže, kako obsežen zdrs v revščino so v tem obdobju doživele posamezne skupine otrok.
Ena od avtoric, dr. Tamara Narat, pravi, da je Slovenija sicer iz evropske perspektive s približno petimi odstotki resno materialno prikrajšanih otrok na devetem mestu med članicami EU, v zadnjem obdobju se podatki že izboljšujejo, a skrb vzbujajoče je dejstvo, da se je stopnja tveganja revščine otrok v obdobju od leta 2004 do 2014 v Sloveniji povečala veliko bolj kot v povprečju držav EU.
Samo v štirih letih smo, gledano primerjalno z državami EU, nazadovali za sedem mest in se po zadnjih razpoložljivih podatkih kazalnika stopnje tveganja revščine otrok med državami EU uvrščamo na 13. mesto. “V tem desetletnem obdobju se nam je kar dvakrat zgodilo, da je bila stopnja tveganja revščine otrok višja od stopnje splošne populacije: to se nam je zgodilo prvič,” opozarja dr. Tamara Narat.
Seveda so nezaposlenost, pa tudi prekarne oblike zaposlitve na vse te podatke močno vplivale, še posebej izrazito velja za gospodinjstva z zelo nizko delovno intenzivnostjo in vzdrževanimi otroki, pri čemer so podatki o stopnji tveganja revščine katastrofalni: “V letu 2005 je bila ta 58-odstotna, v letu 2005 pa kar 85-odstotna!”
Kar pomeni, da je 85 odstotkov družin brezposelnih staršev ali takih z občasnimi zaposlitvami dokazano revnih. In da je delež revnih v tej skupini v zadnjem desetletju narasel za skoraj 50 odstotkov! A to še ni vse: od vseh otrok, ki živijo v enostarševskih družinah z brezposelno materjo ali očetom, je bilo v letu 2015 revnih že 93 odstotkov.
“Enostarševske družine so med vsemi v najslabšem položaju. To je med drugim zelo opazno tudi pri stanovanjskem področju, v zadnjem desetletju so pri njih opazili nadpovprečno stopnjo stanovanjske prenaseljenosti (preveliko število ljudi na velikost stanovanj), pogosteje bivajo v neprimernih, vlažnih stanovanjih ali takih s slabo streho, pogosteje so njihove bivalne razmere označene kot “ekstremna stanovanjska prikrajšanost”, zelo so preobremenjeni tudi s stanovanjskimi stroški. To breme je eden glavnih razlogov za deložacije. Pa tudi njihov finančni položaj se je v zadnjih desetih letih poslabšal bolj kot pri drugih.”
Pri tem je dodatno skrb vzbudilo dejstvo, da tudi socialni transferji, sploh po spremembi zakonodaje pred petimi leti, te revščine ne zmorejo več ustrezno blažiti: “Vseskozi je veljalo, da smo v Sloveniji s tem zelo učinkovito blažili tveganje revščine vsaj za polovico, zdaj pa jo zmorejo blažiti le še 40-odstotno.”
Ob tem pa je treba še poudariti, da otroci revščino čutijo nekoliko manj tudi zato, ker se starši v njihovo korist pogosto odrečejo tudi svojim najosnovnejšim potrebam: “Starši na zelo različne načine skušajo otroke obvarovati pred vplivi pomanjkanja. Tudi tako, da ne plačajo položnic. Ko smo jih vprašali, kdaj so otroku nazadnje kupili kakšen kos novega oblačila ali obutve, med različnimi dohodkovnimi skupinami staršev skorajda ni bilo razlike, je pa bila izjemna razlika pri vprašanju, kdaj so sebi nazadnje privoščili nakup novih oblačil. A treba je poudariti, da so starši pri tem omejeni in da jih zaradi omejenosti sredstev pred revščino seveda ne morejo povsem obvarovati. Je pa to žrtvovanje za otroke zelo pogost pojav.”
Čeprav je šolanje pri nas razmeroma dobro dostopno vsem in načeloma brezplačno oz. brez šolnin, pa je močno prezrto razslojevanje, ki ga med šolanjem povzročajo prav socialne razmere, v katerih otroci živijo, opozarjajo strokovnjaki: “To je res, te razmere močno določajo tudi učne dosežke, raziskava PISA denimo to potrjuje.”
Ob tem pa ostaja prezrto, da poleg samega doseganja uspeha, tudi uspešni osnovnošolci iz revnejših družin svojo poklicno pot pogosto bolj kot željo po izobrazbi podredijo temu, kateri poklic in izobrazbena stopnja jim bo čim prej zagotovila preživetje in s tem finančno razbremenila druge družinske člane.
Je pa nedvomno, da se med šolajočo se populacijo pri vseh slojih povečuje tako število otrok s priznanimi posebnimi potrebami, pa tudi tistih, ki imajo čustvene težave: “Težko je reči, zakaj, a opažamo močan porast otrok, ki imajo učne težave, prav tako narašča delež otrok s čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki so bili do nedavnega na neki način prezrta skupina. Njihov delež se je med otroki s posebnimi potrebami vseskozi gibal okoli enega odstotka. Po najnovejših podatkih pa jih je med takimi šolarji 3,2 odstotka in med srednješolci 2,3 odstotka.” Pri tem je problem, da brez priznanega statusa otroka s PP taki otroci praviloma ne dobijo ustrezne pomoči, čeprav se njihovo število skokovito povečuje.
Zbornik Položaj otrok v Sloveniji: situacijska analiza, ki so ga na pobudo Ministrstva za delo in ob pomoči Slovenske fundacije Unicef pripravili pri Inštitutu RS za socialne zadeve, prinaša tudi poglede in podatke na nasilje in na medvrstniško nasilje, na mladoletno prestopništvo, politično-vrednotni profil otrok in mladostnikov in na preživljanje prostega časa in daje pomemben vpogled, kakšne pogoje za zdravo odraščanje smo otrokom zmogli zagotoviti v zadnjem desetletju.
551 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Kako so se spremenili materialni pogoji, v katerih so otroci odraščali v zadnjem desetletju, kaj je vplivalo na velikansko povečanje tveganja revščine med otrok, najbolj drastično pri otrocih enostarševskih družin in tistih, kjer so starši brezposelni, ter kako je revščina vplivala na izobraževanje, prostočasne dejavnosti in vrednote otrok? Kakšen je njihov odnos do nasilja in medvrstniškega nasilja in zakaj se morajo raziskave bolj usmeriti na to, kako svet in svoj položaj v njem doživljajo sami otroci in ne na to, kaj o tem menimo odrasli in stroke?
Monografija opomnila na grozljive podatke o revščini nekaterih skupin otrok v zadnjem desetletju
Da 85 odstotkov družin brezposelnih staršev ali takih z občasnimi zaposlitvami dokazano živi pod pragom revščine, da je delež revnih v tej skupini v zadnjem desetletju narastel za skoraj 50 odstotkov in da je bilo v letu 2015 revnih že 93 odstotkov otrok, ki živijo v enostarševskih družinah z brezposelnim staršem, je le nekaj grozljivih podatkov tem, na katere nas je znova spomnila pravkar izdana monografija Položaj otrok v Sloveniji: situacijska analiza. V njej so na več kot 300 straneh zbrani tudi številni podatki in raziskave o tem, kakšne možnosti za zdrav razvoj so imeli otroci v Sloveniji v zadnjem desetletju. Posebej dragocena je primerjava s prejšnjo, deset let starejšo študijo, saj jasno kaže, kako obsežen zdrs v revščino so v tem obdobju doživele posamezne skupine otrok.
Ena od avtoric, dr. Tamara Narat, pravi, da je Slovenija sicer iz evropske perspektive s približno petimi odstotki resno materialno prikrajšanih otrok na devetem mestu med članicami EU, v zadnjem obdobju se podatki že izboljšujejo, a skrb vzbujajoče je dejstvo, da se je stopnja tveganja revščine otrok v obdobju od leta 2004 do 2014 v Sloveniji povečala veliko bolj kot v povprečju držav EU.
Samo v štirih letih smo, gledano primerjalno z državami EU, nazadovali za sedem mest in se po zadnjih razpoložljivih podatkih kazalnika stopnje tveganja revščine otrok med državami EU uvrščamo na 13. mesto. “V tem desetletnem obdobju se nam je kar dvakrat zgodilo, da je bila stopnja tveganja revščine otrok višja od stopnje splošne populacije: to se nam je zgodilo prvič,” opozarja dr. Tamara Narat.
Seveda so nezaposlenost, pa tudi prekarne oblike zaposlitve na vse te podatke močno vplivale, še posebej izrazito velja za gospodinjstva z zelo nizko delovno intenzivnostjo in vzdrževanimi otroki, pri čemer so podatki o stopnji tveganja revščine katastrofalni: “V letu 2005 je bila ta 58-odstotna, v letu 2005 pa kar 85-odstotna!”
Kar pomeni, da je 85 odstotkov družin brezposelnih staršev ali takih z občasnimi zaposlitvami dokazano revnih. In da je delež revnih v tej skupini v zadnjem desetletju narasel za skoraj 50 odstotkov! A to še ni vse: od vseh otrok, ki živijo v enostarševskih družinah z brezposelno materjo ali očetom, je bilo v letu 2015 revnih že 93 odstotkov.
“Enostarševske družine so med vsemi v najslabšem položaju. To je med drugim zelo opazno tudi pri stanovanjskem področju, v zadnjem desetletju so pri njih opazili nadpovprečno stopnjo stanovanjske prenaseljenosti (preveliko število ljudi na velikost stanovanj), pogosteje bivajo v neprimernih, vlažnih stanovanjih ali takih s slabo streho, pogosteje so njihove bivalne razmere označene kot “ekstremna stanovanjska prikrajšanost”, zelo so preobremenjeni tudi s stanovanjskimi stroški. To breme je eden glavnih razlogov za deložacije. Pa tudi njihov finančni položaj se je v zadnjih desetih letih poslabšal bolj kot pri drugih.”
Pri tem je dodatno skrb vzbudilo dejstvo, da tudi socialni transferji, sploh po spremembi zakonodaje pred petimi leti, te revščine ne zmorejo več ustrezno blažiti: “Vseskozi je veljalo, da smo v Sloveniji s tem zelo učinkovito blažili tveganje revščine vsaj za polovico, zdaj pa jo zmorejo blažiti le še 40-odstotno.”
Ob tem pa je treba še poudariti, da otroci revščino čutijo nekoliko manj tudi zato, ker se starši v njihovo korist pogosto odrečejo tudi svojim najosnovnejšim potrebam: “Starši na zelo različne načine skušajo otroke obvarovati pred vplivi pomanjkanja. Tudi tako, da ne plačajo položnic. Ko smo jih vprašali, kdaj so otroku nazadnje kupili kakšen kos novega oblačila ali obutve, med različnimi dohodkovnimi skupinami staršev skorajda ni bilo razlike, je pa bila izjemna razlika pri vprašanju, kdaj so sebi nazadnje privoščili nakup novih oblačil. A treba je poudariti, da so starši pri tem omejeni in da jih zaradi omejenosti sredstev pred revščino seveda ne morejo povsem obvarovati. Je pa to žrtvovanje za otroke zelo pogost pojav.”
Čeprav je šolanje pri nas razmeroma dobro dostopno vsem in načeloma brezplačno oz. brez šolnin, pa je močno prezrto razslojevanje, ki ga med šolanjem povzročajo prav socialne razmere, v katerih otroci živijo, opozarjajo strokovnjaki: “To je res, te razmere močno določajo tudi učne dosežke, raziskava PISA denimo to potrjuje.”
Ob tem pa ostaja prezrto, da poleg samega doseganja uspeha, tudi uspešni osnovnošolci iz revnejših družin svojo poklicno pot pogosto bolj kot željo po izobrazbi podredijo temu, kateri poklic in izobrazbena stopnja jim bo čim prej zagotovila preživetje in s tem finančno razbremenila druge družinske člane.
Je pa nedvomno, da se med šolajočo se populacijo pri vseh slojih povečuje tako število otrok s priznanimi posebnimi potrebami, pa tudi tistih, ki imajo čustvene težave: “Težko je reči, zakaj, a opažamo močan porast otrok, ki imajo učne težave, prav tako narašča delež otrok s čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki so bili do nedavnega na neki način prezrta skupina. Njihov delež se je med otroki s posebnimi potrebami vseskozi gibal okoli enega odstotka. Po najnovejših podatkih pa jih je med takimi šolarji 3,2 odstotka in med srednješolci 2,3 odstotka.” Pri tem je problem, da brez priznanega statusa otroka s PP taki otroci praviloma ne dobijo ustrezne pomoči, čeprav se njihovo število skokovito povečuje.
Zbornik Položaj otrok v Sloveniji: situacijska analiza, ki so ga na pobudo Ministrstva za delo in ob pomoči Slovenske fundacije Unicef pripravili pri Inštitutu RS za socialne zadeve, prinaša tudi poglede in podatke na nasilje in na medvrstniško nasilje, na mladoletno prestopništvo, politično-vrednotni profil otrok in mladostnikov in na preživljanje prostega časa in daje pomemben vpogled, kakšne pogoje za zdravo odraščanje smo otrokom zmogli zagotoviti v zadnjem desetletju.
Nezaupanje v delo humanitarnih organizacij je precejšnje, vsaka večja ali manjša afera pa ga še spodkoplje. Tudi zato so se pri ZPM Ljubljana Moste Polje, ki vodi številne projekte, tudi Botrstvo, odločili za poglobljeno neodvisno revizijo. Ta je po več kot pol leta trajajočem natančnem pregledu zdaj končana, rezultate pa bo predstavila predsednica nadzornega odbora tega projekta in celotne ZPM Ljubljana Moste Polje Milena Štular.
19-letna brucka Ana in 14-letni Luka, osnovnošolec s hudimi učnimi težavami, sta zgodaj ostala brez očeta, pred nekaj meseci pa sta nepričakovano izgubila še mamo. V majhnem, zdaj že vse bolj hladnem stanovanju, živita z ostarelo in popolnoma dementno babico. "Vse se je obrnilo na glavo, to je takšen šok, da v bistvu sploh še ne dojemamo, da je nikoli več ne bo nazaj. Oba v sebi zadržujeva to žalost in obup in vem, da naju pravi proces žalovanja šele čaka. Vem, da bo še dolgo hudo, zato si želim, da nam zdaj, ko sem odgovorna za vse, vsaj za vsak evro ne bi bilo treba tako zelo skrbeti ..." Ana je namreč morala takoj opustiti misel na redni študij, vse poletje je delala za šolnino, saj bo ob izrednem študiju več časa lahko doma in skrbela za brata in babico.
Ves september smo opozarjali na pomen dijaških domov za tiste srednješolce, ki se želijo šolati daleč od doma ali pa imajo do kraja šolanja zelo slabe prometne povezave. Država namreč solidno subvencionira prevoze dijakov, ki za vsakodnevni prevoz tudi iz krajev, ki so od mesta šolanja oddaljeni več kot 90 km, ne plačujejo več kot 50 evrov mesečno. S pomočjo pri plačilu dijaških domov pa je precej drugače. Povsem subvenconirano je bivanje le ta drugega in naslednje otroke v družini, če ti istočasno bivajo v domovih. Za druge je pomoč le delna, večina prejema 80 evrov dodatka, a to še zdaleč ni dovolj.
Leon in njegova brata so v nedokončani hiši v manjšem zaselku ostali sami z mamo, potem ko je oče obupal nad življenjem: za vse tri, šolanja in izobrazbe željne fante, zdaj skrbi sama, in to z izjemno nizko plačo. Leon si je močno želel v srednjo šolo, do katere ima zelo slabo prometno povezavo, zato je bilo bivanje v dijaškem domu zanj edina možnost. A plačilo dijaškega doma, kljub štipendiji, je za finančno tako šibke družine kot je Leonova seveda udarec za vse člane. Pomeni manj sredstev za šolanje bratov, še manj denarja za nujne življenjske stroške, tudi dobesedno za hrano. Slaba vest je bila Leonova vsakodnevna in nenehna sopotnica ali kot iskreno priznava: “Počutil sem se kot da jim jemljem kruh iz ust”. Kakšno olajšanje je bila pomoč Dijaškega sklada projekta Botrstvo in do kakšne prihodnosti mu je pomagala?
Ta mesec v naših oddajah opozarjamo na pomen Dijaškega sklada pri projektu Botrstvo, ustanovljenega pred tremi leti, ko se je izkazalo, da se vse več dijakov sploh ne vpiše na želeno smer izobraževanja zgolj zato, ker se bojijo predolgih voženj oz. vedo, da starši nimajo sredstev za plačilo dijaškega doma. Ti namreč v večini dijaških domov precej presega 200 evrov mesečno. Tudi tisti dijaki, ki prejemajo štipendijo in še poseben dodatek za bivanje v domu, ne prejmejo dovolj za poplačilo vseh stroškov. Zato je subvencija Botrstva za mnoge edina možnost, da se šolajo na želeni šoli.
V okviru projekta Botrstvo že tretje leto poteka tudi projekt Dijaški sklad, s katerim izbranim dijakom pomagajo, da lahko dosežejo želeno izobrazbo. Bivanje v dijaškem domu je za tiste iz finančno šibkejših družin zelo velik zalogaj, saj za razliko od prevoza plačilo dijaškega doma pri nas – ne glede na finančno stanje njihovih družin – ni povsem sofinancirano.
23.700 evrov je bilo zbranih z SMSi poslušalcev in z donacijami v poljubnem znesku na poseben sklic. S to pomočjo je na letovanje na morje ali v gore lahko odšlo natanko 80 otrok iz projekta Botrstvo. Hvaležni so otroci in starši, hvaležni sodelavci projekta Botrstvo in seveda tudi mi, tokrat je bil namreč rekorden znesek prav prejetih SMSov, ki niso pojenjali vse poletje, kar pomeni, da poslušalci res razumejo, kako pomembno je, da otroci vsaj za nekaj dni odidejo na lepše in lahko spoznavajo nove prijatelje, pridobivajo nove veščine in se vsaj za nekaj dni umaknejo z svojih okolji, nekateri – kot pravijo njihovi vzgojitelji – skoraj dobesedno iz pekla.
Kar nekaj humanitarnih dražb se je v podporo Botrstvu zvrstilo v minulih letih tudi v našem programu, zadnja, lansko jesen, je prinesla 30.000 evrov za pomoč na športni poti treh mladih, zelo talentiranih košarkarjev. Dražili smo športne copate, s katerimi je »zlati deček« Luka Dončić odigral vse tekme evropskega prvenstva in ki jih je nemudoma po zmagi brez pomisleka sezul in podaril za našo dražbo. Zdaj je pred nami naslednja.
Bliža se čas, ko se bodo otroci v šolskih klopeh pogovarjali tudi o tem, kako so preživeli poletje. Da bi čim več otrok iz Botrstva lahko reklo, da so tudi oni bili na letovanju, je zelo pomembna pomoč donatorjev. Vsa sredstva, nakazana na poseben račun Botrstva ali podarjena s SMS sporočilom z geslom BOTER5, poslanim na število 1919, bodo brez slehernega odbitka namenjena letovanjem otrok iz Botrstva.
Pomemben del letovanj za otroke, na pomen katerih opozarjamo vse poletje, je tudi nudenje razumevajoče strokovne pomoči posebej usposobljenih vzgojiteljev.
V drugo polovico so se prevesile šolske počitnice, a številni otroci letos še niso imeli možnosti za prava počitniška doživetja. Številni otroci so se lahko imeli zelo lepo prav zaradi vas, donatorjev, ki razumete, kako pomembna so počitniška doživetja. Ker nanje mnogi otroci iz Botrstva še čakajo, bo vsaka donacija na poseben račun Botrstva in vsako SMS sporočilo z geslom BOTER5, poslano na število 1919 otrokom pomagali, da bodo letos lahko odšli na morje ali v gore. Hvala vsem, ki pomagate otrokom v stiski!
Za številne otroke iz finančno šibkih družin so donatorska letovanja edina možnost za vsaj kratek odmik od razmer, v katerih živijo vse leto, in edina priložnost, da bodo tudi oni jeseni sošolcem lahko povedali, kako prijetne počitnice so imeli. Počitnice so namreč za družine otrok iz Botrstva finančno nedosegljive, še posebej za tiste z veliko otroki.
Da bi otroci, ki to močno potrebujejo, dobili čim več počitniških doživetij, dragocenih izkušenj, nekateri pa tudi nekaj materialne pomoči, že vrsto let skrbijo tako v projektu Botrstvo kot v celotni ZPM Ljubljana Moste Polje, ki ga vodi. Sredstva za to, da bodo tudi letos avtobusi na morje in v gore peljali čim več otrok v stiski, lahko pomagate zbrati tudi s poslanimi SMS-i z geslom BOTER5 (pisano brez presledka), poslanimi na številko 1919. Tako donirana sredstva, kot tudi višji zneski, ki jih je mogoče donirati na poseben sklic, bodo brez sleherne provizije ali drugega odbitka porabljeni prav za omogočanje letovanj otrokom iz Botrstva. Hvala vsem, ki jim pomagate!
Kako zelo pomembno je, da so letovanja dostopna tudi za otroke iz socialno najbolj ogroženih družin, ki se imajo tako možnost vsaj za nekaj dni umakniti od doma in od težav, s katerimi živijo vse leto, kažejo tudi pogovori z vzgojitelji, ki jih spremljajo na njih. Otroci jim zaupajo marsikaj in tam vsaj za nekaj dni občutijo, da je življenje lahko tudi zelo drugačno.
Počitnice so pomemben čas za počitek, a tudi za nabiranje novih znanj, doživetij, izkušenj in prijateljstev. Za otroke, ki vse leto občutijo neenakost z vrstniki zaradi finančnih stisk svojih družin, je še posebej dragoceno, če lahko vsaj med počitnicami doživijo nekaj povsem brezskrbnih dni. Zato vas bomo tudi to poletje tu in tam spomnili na to, da žal številni otroci vse počitnice ostajajo doma, pa tudi na to, kako velike so želje otrok, da bi vsaj za nekaj dni v letu lahko bili enakovredni vrstnikom. Za to, da bi čim več otrok iz projekta Botrstvo letos lahko letovalo, lahko pomagate s poslanim SMS sporočilom z geslom BOTER5, poslanim na številko 1919, večje zneske je mogoče nakazati na poseben sklic 421, na računu ZPM Moste Polje. Ne glede na način darovanja pa velja, da so donacije v celoti in brez slehernih odbitkov porabljane izključno za letovanja otrok iz projekta Botrstvo. Hvala vsem za pomoč!
Če imate doma šolarja ali dijaka, ste ob spričevalu zagotovo prejeli tudi seznam potrebščin za naslednje šolsko leto. In se zgrozili nad stroškom, sploh, če zapovedanemu s seznama morate prišteti še novo šolsko torbo in kopico manj nujnih malenkosti, ki si jih šolar želi. Ali če imate doma dijaka, ki potrebuje tudi učbenike, delovne uniforme, orodje in drugo obvezno opremo. Naša sogovornica kot botra že vrsto let svoji varovanki pomaga zagotoviti vse, kar osnovnošolka potrebuje. Postopek je preprost in za pomoč pri nakupu obveznih potrebščin se lahko odločijo tudi donatorji, ki niso botri. To ni le veliko olajšanje finančnega bremena, pač pa tudi sporočilo otroku, da nekdo, ki ga sicer ne pozna, verjame vanj in ga podpira. In s potrebščinami, ki si jih je otrok, morda prvič v življenju, lahko sam izbral, so tudi šolski izzivi lažje premagljivi.
Dober mesec trajajoča akcija osvajanja 33 slovenskih vrhov je bila nadaljevanje lani začete akcije stand up komika Andreja Težaka - Teškyja z imenom Stand Up maratonec z enakim namenom: otrokom omogočiti razvoj talentov in vključevanje v zunajšolske dejavnosti. Končana je bila v soboro, ko je s pomočjo podpornikov in sodelavcev s stand-up scene osvojil še zadnji in najvišji vrh: Kredarico. Vsoto pohodov, vzponov, nastopov in dobrodelnosti smo skupaj s Teškyjem seštili v oddaji Botrstvo.
Tisti mladi z duševnimi stiskami, ki prihajajo iz najranljivejših skupin, imajo bistveno bolj otežen dostop do strokovne pomoči kot njihovi vrstniki. Njihove stiske namreč pogosto izvirajo prav iz razmer, v katerih živijo in ki bi zahtevale pomoč več različnih strokovnjakov in služb. Te pa praviloma ne sodelujejo, pač pa jih pošiljajo od vrat do vrat in vsaka rešuje le delček problema. Vse to mladi razumejo kot jasno sporočilo, da za njihove težave, pa tudi za njih same, nikomur ni mar. To je le delček ugotovitev raziskave ljubljanske Pedagoške fakultete, narejene s pomočjo več kot 130 mladostnikov, ki so že iskali pomoč in imeli pri tem številne težave. Več jih bo predstavila članica raziskovalne skupine dr. Špela Razpotnik.
Botri lahko svojim varovancem pomagajo tudi pri nakupu šolskih potrebščin
Nova evropska uredba o varstvu osebnih podatkov pri samem delu s podatki ne prinaša veliko novosti
Neveljaven email naslov