Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dijaški sklad močno olajšal šolanje 89 dijakom

12.06.2017

Zadnjo petletko Vala 202 je zagotovo zaznamovala tudi podpora projektu Botrstvo, v katerem se je tudi zaradi naše odmevne medijske podpore zbralo za več kot 9.5 mio evrov pomoči za najrevnejše otroke z vseh koncev Slovenije. V teh letih smo ne le opozarjali na posamezne usode otrok in na številne sistemske pomanjkljivosti, ki so otroke dobesedno potiskale v revščino, pač pa smo skušali najti tudi rešitve za neposredno pomoč. Tako že nekaj let s posebnimi akcijami in z vse bolj odmevnimi dražbami pomagamo zbirati sredstva za obšolske dejavnosti in razvoj talentov ter za kakovostno preživljanje počitnic in prostega časa. Zadnje leto pa smo z veselje podprli tudi Dijaški sklad, namenjen sofinanciranju bivanja dijakov v dijaških domovih: mnogi med njimi so se prav zaradi tovrstne finančne pomoči sploh lahko odločili za šolanje zunaj svojega kraja oziroma so z njim lahko nadaljevali. Ob koncu šolskega leta je o pomenu tega sklada za dijake doma Lizike Jančar v Mariboru spregovorila tudi pedagoginja in svetovalna delavka doma Vlasta Prajnc.

Brez zbrane pomoči bi nekateri morali šolanje opustiti, nekateri pa se na želeno šolo sploh ne bi mogli vpisati

“To je bilo tako veselje, da sem takoj poklicala v Ljubljano na ZPM Moste Polje gospo Tino Kočar in ji rekla – žal mi je, da niste tukaj, pa da niste deležni tega, kaj se s takim otrokom dogaja, ko izve, da je prejemnik subvencije. Ker sploh ne more verjeti, da je rešen. Tudi mogoče naših pritiskov na starše: ‘niste plačali, poravnati je treba’,” se trenutkov, ko so dijakom sporočili, da jim bo Dijaški sklad Botrstva subvencioniral bivanje v dijaškem domu, spominja pedagoginja in svetovalna delavka v Dijaškem domu Lizike Jančar v Mariboru Vlasta Prajnc. Dijak lahko zadiha, lahko si kupi tudi potrebščine, ki jih potrebuje za šolo, stvari za osebno higieno. Vsekakor je v takih trenutkih čudovito biti zraven. To je privilegij mojega poklica!”

Štipendija ne krije niti stroškov bivanja, kje so še potrebščine in prevoz …

Dijaški dom Lizike Jančar v Mariboru je eden od 19 domov, sodelujočih v projektu Dijaški sklad. V začetku šolskega leta so po strogih kriterijih prijavili 89 dijakinj oz. dijakov z vseh koncev države, ki so jim za vse šolsko leto omogočili vsaj delno subvencioniranje prebivanja v dijaškem domu. Dijakom in njihovim družinam taka pomoč prinaša res strašansko olajšanje: “Konkretno je to pomenilo kar za nekaj naših dijakov, da so lahko ostali v dijaškem domu in pa na drugi strani, da so lahko živeli normalno življenje, tako kot naj bi ga najstnik živel. To pa zato, ker sicer večina dobiva štipendijo, ki znaša nekje 180 evrov, bivanje v dijaškem domu pa stane več kot 200, kar pomeni, da štipendija ne zadošča niti za plačilo tega stroška. Dijak pa se mora tudi pripeljati v dijaški dom, ogromno je potrebščin: na primer frizerke potrebujejo ogromno materiala v prvem letniku, mesarji nože, gostinci uniforme … Od septembra smo opažali, da nekaj dijakov ne zmore več teh stroškov, ki nastajajo.”

Sploh si ne predstavljamo, kako zelo stiska vpliva na dijake

Stiske, ki jih doživljajo doma, in negotovost, ali bo prihodnji mesec postelja v domu še njihova, na dijake izjemno vpliva. “Mislim, da vpliva bolj, kot si sploh lahko predstavljamo. Ko gre vse gladko, smo vsi veseli, vsi prijazni. Ko v družini zaškripa na tem področju, mislim, da nastane prav velika mora in to se pozna pri vsem: taki dijaki so velikokrat bolj zaprti vase, ne družijo se toliko ali pa se družijo s tistimi sebi enakimi, skratka kot da so ujeti v neki svoj svet, kar pa ni prav!”

Prevozi odlično subvencionirani, a če jih ni …

Doslej so takim dijakom skušali pomagati z donacijami različnih humanitarnih društev, a to so le zelo kratkotrajne rešitve, poudarja Vlasta Prajnc. Problem je namreč, ker je država zelo dobro poskrbela za subvencioniranje prevozov, za tiste, ki zaradi velike oddaljenosti od šole ali zaradi neobstoječega javnega prevoza te možnosti ne morejo izkoristiti, pa ne daje možnosti sistemske subvencije plačila bivanja v domu, čeprav gre za najbolj socialno ogrožene dijake: “Dijaški dom ni subvencioniran. Tu so neke izjeme, ki pa veljajo le, če je več otrok iz iste družine: takrat plačajo za enega, drugi imajo brezplačno. Ampak takih parov imamo samo nekaj. Sicer pa nekih dodatnih pomoči za bivanje v dijaškem domu ni. Država subvencionira prevoz, pri prevozih pa se zgodi, da dijaka, ki bi mu bivanje v domu zaradi oddaljenosti šolanje zelo olajšalo, starši ne vpišejo v dom z argumentom,  ker ima subvencioniran prevoz – dijaški dom pa bi bil za družino prevelik strošek. Tako da so nekateri mogoče na dan izgubljali dve uri ali pa tudi več za prevoz, tu pa bi imeli do šole morda pet minut in pa tri tople obroke. Ne bi jim bilo treba vstajati ob štirih ali petih zjutraj. Državna pomoč je zagotovo dobrodošla, ampak morda bi morala biti v teh primerih bolj fleksibilna.”

Otrokom pomoč botrov veliko pomeni. Hvala tudi v našem imenu. pic.twitter.com/nmCxVnPL2c

— Botrstvo v Sloveniji (@Botrstvo) May 17, 2017

Stvari le na videz urejene

Tudi zato, ker nekateri med njimi doma živijo v nepredstavljivih razmerah in jim dijaški dom lahko ponuja bistveno boljše razmere za učenje in razvoj vsaj med tednom: “Vsako leto prihajajo dijaki, za katere opažamo, da dejansko prihajajo iz velike, velike revščine, da so njihova oblačila, tudi njihove potovalne torbe, s katerimi pridejo, prepojeni z vonjem, po katerem lahko sklepamo, da vsi družinski člani bivajo v črni kuhinji … Potem vidimo tudi, da ni bilo sredstev za obisk zobozdravnika. Letos smo imeli tudi dijakinjo, ki si je poškodovala nogo in niso imeli doma denarja, da bi pravočasno prišla do zdravnika, tako da je ta poškodba ostala zanemarjena. Pogosto se nam zdi, da je v družbi za otroke in mladostnike vse urejeno, ampak štipendija ne zadošča, ker dijake skrbi, kako bo živela družina. Pri osemnajstih letih se ukvarjajo tudi s tem, kje bodo dobili denar za kurjavo, zato dijaki svoje dohodke dajejo za nakup drv … To je za tiste otroke, ki ne živijo v pomanjkanju, nepredstavljivo.”

Čim krajši čas šolanja, da so čim prej družini v pomoč

A stiska ni le vprašanje, kako plačati dijaški dom, pač pa za številne že prej tudi odločitev, ali se sploh vpisati na želeno šolo, če te ni mogoče obiskovati od doma in je selitev nujna. Prav strošek dijaškega doma je za nekatere odločilen pri odločitvi za poklicno pot. “Pri vpisu se srečujemo z dijaki, ki so že pri nas prijavljeni, potem pa starši nenadoma to odpovejo s pojasnilom, da bo ostal kar v domačem kraju, ker si ne morejo privoščiti financiranja otroka zunaj domačega kraja. Tu bi morali družba in posamezniki narediti vse, da bi tak otrok imel možnosti. Zgodi se tudi, da bi nekdo z odličnim uspehom v triletnem izobraževanju lahko nadaljeval šolanje, naredil še dve leti, pa potem šel študirat, vendar je njegov glavni cilj čimprejšnja zaposlitev in s tem pomoč družini. Čeprav z najnižjo možno plačo in mu bo morda ostalo samo sto evrov, vendar bo lahko dal staršem, da bodo preživeli na kmetiji.”

A k sreči se zaradi spodbujanja osebja v dijaškem domu in seveda zaradi izdatne pomoči Dijaškega sklada projekta Botrstvo kakšna življenjska pot zasuče tudi v srečnejšo smer. “Prav ta mesec sta prišli dijakinja, za katero nisem pričakovala, da jo bom še srečala, in njena mama. Z dijakinjo sva veliko govorili, kako bi bilo smiselno nadaljevati izobraževanje, a je bila stiska doma zelo velika in se je odločala za iskanje službe. Zdaj pa sta prinesli prijavnico za prihodnje leto. Zelo sem bila vesela in zdelo se mi je, da sem si zaslužila svojo plačo,” z ganjenostjo v glasu pove sogovornica.

123.000 evrov spremenilo življenja

Tudi v prihodnjem šolskem letu bodo lahko podporo za nadaljnje šolanje s subvencijo za plačilo dijaških domov dobili vsi letos vključeni dijaki, ki so letnik uspešno končali in se bodo šolali še naprej. Od 89 dijakov le štirje iz zdravstvenih ali drugih razlogov šolskega leta niso mogli končati, prihodnje leto pa bodo lahko pomoč dobili tudi dijaki, ki šele začenjajo srednješolsko izobraževanje. Letos je bilo za subvencijo bivanja v dijaških domovih porabljenih nekaj več kot 123.000 evrov iz Botrskega sklada. To je sklad, v katerega se stekajo tudi sredstva, ki jih z vsakotedenskim glasovanjem za ime tedna oz. tudi ime meseca prispevate poslušalci Vala 202. Nekaj sredstev za dijake je že zagotovljenih tudi za prihodnje šolsko leto. Vsaka donacija pa možnosti za uspešno šolanje dijakov le še povečuje.

Hvala prav vsem, ki na kakršen koli drug način pomagate mladostnikom do boljše prihodnosti.


Botrstvo

548 epizod


Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.

Dijaški sklad močno olajšal šolanje 89 dijakom

12.06.2017

Zadnjo petletko Vala 202 je zagotovo zaznamovala tudi podpora projektu Botrstvo, v katerem se je tudi zaradi naše odmevne medijske podpore zbralo za več kot 9.5 mio evrov pomoči za najrevnejše otroke z vseh koncev Slovenije. V teh letih smo ne le opozarjali na posamezne usode otrok in na številne sistemske pomanjkljivosti, ki so otroke dobesedno potiskale v revščino, pač pa smo skušali najti tudi rešitve za neposredno pomoč. Tako že nekaj let s posebnimi akcijami in z vse bolj odmevnimi dražbami pomagamo zbirati sredstva za obšolske dejavnosti in razvoj talentov ter za kakovostno preživljanje počitnic in prostega časa. Zadnje leto pa smo z veselje podprli tudi Dijaški sklad, namenjen sofinanciranju bivanja dijakov v dijaških domovih: mnogi med njimi so se prav zaradi tovrstne finančne pomoči sploh lahko odločili za šolanje zunaj svojega kraja oziroma so z njim lahko nadaljevali. Ob koncu šolskega leta je o pomenu tega sklada za dijake doma Lizike Jančar v Mariboru spregovorila tudi pedagoginja in svetovalna delavka doma Vlasta Prajnc.

Brez zbrane pomoči bi nekateri morali šolanje opustiti, nekateri pa se na želeno šolo sploh ne bi mogli vpisati

“To je bilo tako veselje, da sem takoj poklicala v Ljubljano na ZPM Moste Polje gospo Tino Kočar in ji rekla – žal mi je, da niste tukaj, pa da niste deležni tega, kaj se s takim otrokom dogaja, ko izve, da je prejemnik subvencije. Ker sploh ne more verjeti, da je rešen. Tudi mogoče naših pritiskov na starše: ‘niste plačali, poravnati je treba’,” se trenutkov, ko so dijakom sporočili, da jim bo Dijaški sklad Botrstva subvencioniral bivanje v dijaškem domu, spominja pedagoginja in svetovalna delavka v Dijaškem domu Lizike Jančar v Mariboru Vlasta Prajnc. Dijak lahko zadiha, lahko si kupi tudi potrebščine, ki jih potrebuje za šolo, stvari za osebno higieno. Vsekakor je v takih trenutkih čudovito biti zraven. To je privilegij mojega poklica!”

Štipendija ne krije niti stroškov bivanja, kje so še potrebščine in prevoz …

Dijaški dom Lizike Jančar v Mariboru je eden od 19 domov, sodelujočih v projektu Dijaški sklad. V začetku šolskega leta so po strogih kriterijih prijavili 89 dijakinj oz. dijakov z vseh koncev države, ki so jim za vse šolsko leto omogočili vsaj delno subvencioniranje prebivanja v dijaškem domu. Dijakom in njihovim družinam taka pomoč prinaša res strašansko olajšanje: “Konkretno je to pomenilo kar za nekaj naših dijakov, da so lahko ostali v dijaškem domu in pa na drugi strani, da so lahko živeli normalno življenje, tako kot naj bi ga najstnik živel. To pa zato, ker sicer večina dobiva štipendijo, ki znaša nekje 180 evrov, bivanje v dijaškem domu pa stane več kot 200, kar pomeni, da štipendija ne zadošča niti za plačilo tega stroška. Dijak pa se mora tudi pripeljati v dijaški dom, ogromno je potrebščin: na primer frizerke potrebujejo ogromno materiala v prvem letniku, mesarji nože, gostinci uniforme … Od septembra smo opažali, da nekaj dijakov ne zmore več teh stroškov, ki nastajajo.”

Sploh si ne predstavljamo, kako zelo stiska vpliva na dijake

Stiske, ki jih doživljajo doma, in negotovost, ali bo prihodnji mesec postelja v domu še njihova, na dijake izjemno vpliva. “Mislim, da vpliva bolj, kot si sploh lahko predstavljamo. Ko gre vse gladko, smo vsi veseli, vsi prijazni. Ko v družini zaškripa na tem področju, mislim, da nastane prav velika mora in to se pozna pri vsem: taki dijaki so velikokrat bolj zaprti vase, ne družijo se toliko ali pa se družijo s tistimi sebi enakimi, skratka kot da so ujeti v neki svoj svet, kar pa ni prav!”

Prevozi odlično subvencionirani, a če jih ni …

Doslej so takim dijakom skušali pomagati z donacijami različnih humanitarnih društev, a to so le zelo kratkotrajne rešitve, poudarja Vlasta Prajnc. Problem je namreč, ker je država zelo dobro poskrbela za subvencioniranje prevozov, za tiste, ki zaradi velike oddaljenosti od šole ali zaradi neobstoječega javnega prevoza te možnosti ne morejo izkoristiti, pa ne daje možnosti sistemske subvencije plačila bivanja v domu, čeprav gre za najbolj socialno ogrožene dijake: “Dijaški dom ni subvencioniran. Tu so neke izjeme, ki pa veljajo le, če je več otrok iz iste družine: takrat plačajo za enega, drugi imajo brezplačno. Ampak takih parov imamo samo nekaj. Sicer pa nekih dodatnih pomoči za bivanje v dijaškem domu ni. Država subvencionira prevoz, pri prevozih pa se zgodi, da dijaka, ki bi mu bivanje v domu zaradi oddaljenosti šolanje zelo olajšalo, starši ne vpišejo v dom z argumentom,  ker ima subvencioniran prevoz – dijaški dom pa bi bil za družino prevelik strošek. Tako da so nekateri mogoče na dan izgubljali dve uri ali pa tudi več za prevoz, tu pa bi imeli do šole morda pet minut in pa tri tople obroke. Ne bi jim bilo treba vstajati ob štirih ali petih zjutraj. Državna pomoč je zagotovo dobrodošla, ampak morda bi morala biti v teh primerih bolj fleksibilna.”

Otrokom pomoč botrov veliko pomeni. Hvala tudi v našem imenu. pic.twitter.com/nmCxVnPL2c

— Botrstvo v Sloveniji (@Botrstvo) May 17, 2017

Stvari le na videz urejene

Tudi zato, ker nekateri med njimi doma živijo v nepredstavljivih razmerah in jim dijaški dom lahko ponuja bistveno boljše razmere za učenje in razvoj vsaj med tednom: “Vsako leto prihajajo dijaki, za katere opažamo, da dejansko prihajajo iz velike, velike revščine, da so njihova oblačila, tudi njihove potovalne torbe, s katerimi pridejo, prepojeni z vonjem, po katerem lahko sklepamo, da vsi družinski člani bivajo v črni kuhinji … Potem vidimo tudi, da ni bilo sredstev za obisk zobozdravnika. Letos smo imeli tudi dijakinjo, ki si je poškodovala nogo in niso imeli doma denarja, da bi pravočasno prišla do zdravnika, tako da je ta poškodba ostala zanemarjena. Pogosto se nam zdi, da je v družbi za otroke in mladostnike vse urejeno, ampak štipendija ne zadošča, ker dijake skrbi, kako bo živela družina. Pri osemnajstih letih se ukvarjajo tudi s tem, kje bodo dobili denar za kurjavo, zato dijaki svoje dohodke dajejo za nakup drv … To je za tiste otroke, ki ne živijo v pomanjkanju, nepredstavljivo.”

Čim krajši čas šolanja, da so čim prej družini v pomoč

A stiska ni le vprašanje, kako plačati dijaški dom, pač pa za številne že prej tudi odločitev, ali se sploh vpisati na želeno šolo, če te ni mogoče obiskovati od doma in je selitev nujna. Prav strošek dijaškega doma je za nekatere odločilen pri odločitvi za poklicno pot. “Pri vpisu se srečujemo z dijaki, ki so že pri nas prijavljeni, potem pa starši nenadoma to odpovejo s pojasnilom, da bo ostal kar v domačem kraju, ker si ne morejo privoščiti financiranja otroka zunaj domačega kraja. Tu bi morali družba in posamezniki narediti vse, da bi tak otrok imel možnosti. Zgodi se tudi, da bi nekdo z odličnim uspehom v triletnem izobraževanju lahko nadaljeval šolanje, naredil še dve leti, pa potem šel študirat, vendar je njegov glavni cilj čimprejšnja zaposlitev in s tem pomoč družini. Čeprav z najnižjo možno plačo in mu bo morda ostalo samo sto evrov, vendar bo lahko dal staršem, da bodo preživeli na kmetiji.”

A k sreči se zaradi spodbujanja osebja v dijaškem domu in seveda zaradi izdatne pomoči Dijaškega sklada projekta Botrstvo kakšna življenjska pot zasuče tudi v srečnejšo smer. “Prav ta mesec sta prišli dijakinja, za katero nisem pričakovala, da jo bom še srečala, in njena mama. Z dijakinjo sva veliko govorili, kako bi bilo smiselno nadaljevati izobraževanje, a je bila stiska doma zelo velika in se je odločala za iskanje službe. Zdaj pa sta prinesli prijavnico za prihodnje leto. Zelo sem bila vesela in zdelo se mi je, da sem si zaslužila svojo plačo,” z ganjenostjo v glasu pove sogovornica.

123.000 evrov spremenilo življenja

Tudi v prihodnjem šolskem letu bodo lahko podporo za nadaljnje šolanje s subvencijo za plačilo dijaških domov dobili vsi letos vključeni dijaki, ki so letnik uspešno končali in se bodo šolali še naprej. Od 89 dijakov le štirje iz zdravstvenih ali drugih razlogov šolskega leta niso mogli končati, prihodnje leto pa bodo lahko pomoč dobili tudi dijaki, ki šele začenjajo srednješolsko izobraževanje. Letos je bilo za subvencijo bivanja v dijaških domovih porabljenih nekaj več kot 123.000 evrov iz Botrskega sklada. To je sklad, v katerega se stekajo tudi sredstva, ki jih z vsakotedenskim glasovanjem za ime tedna oz. tudi ime meseca prispevate poslušalci Vala 202. Nekaj sredstev za dijake je že zagotovljenih tudi za prihodnje šolsko leto. Vsaka donacija pa možnosti za uspešno šolanje dijakov le še povečuje.

Hvala prav vsem, ki na kakršen koli drug način pomagate mladostnikom do boljše prihodnosti.


10.10.2024

Ob svetovnem dnevu oživljanja: Važno, da ne zmrznemo

Srčni zastoj letno doživi več kot 1500 oseb. V prvih kritičnih minutah so očividci pogosto edini prisotni, zato je njihovo hitro in pravilno ukrepanje ključno za preživetje osebe, ki je doživela srčni zastoj. Na Medicinski fakulteti v Mariboru že vse od leta 2007 deluje društvo študentov medicine Maribor Za življenje. Kako pomembno je znanje prve pomoči? Kako dostopna je ta različnim družbenim skupinam in kako pomembno je, da se odločamo nekaj svojega prostega časa nameniti prostovoljstvu, se Kaja Ravnak pogovarja s tremi mariborskimi študenti medicine Natašo Ozvetič, Janom Bitežnikom in Tajdo Špes.


10.10.2024

Ob dnevu duševnega zdravja: Več iskrenega pogovarjanja

Oktober je tisti mesec v letu, ko se, vsaj po večini, malo več pogovarjamo o svojem počutju in duševnem zdravju. Maja, Frida in Tijan so trije različni mladi posamezniki, ki imajo skupno željo – da bi jih odrasli jemali resno, prisluhnili njihovim idejam in se večkrat odkrito pogovorili z njimi.


30.09.2024

Mesec duševnega zdravja: Prošnjo za pogovor ali pomoč je vedno treba vzeti resno

Oktober je mesec duševnega zdravja in v tokratno Botrstvo povabimo študentki psihologije in vodji študentskega projekta Kako si? Tejo Žugman in Leo Figelj. Kljub dobrim pobudam in vse večji prisotnosti centrov za krepitev zdravja so ponekod čakalne vrste za psihološko pomoč ob duševnih stiskah še vedno predolge. Kako prisotne so v družbi stigme o duševnih težavah, iskanju pomoči in staranju? Kako dostopna se mladim zdi psihološka podpora? Kako gledajo na duševne stiske starejših? Imajo vsi družbeni razredi enako dostop do pomoči v stiski?


25.09.2024

Življenje z demenco: 24 ur pazim nanjo

September je mesec Alzheimerjeve bolezni in letos poteka pod sloganom "Čas za ukrepanje proti demenci, čas za ukrepanje proti Alzheimerjevi bolezni". Čas je pri tej diagnozi izjemno pomemben - prej ko jo odkrijemo, prej lahko ukrepamo.


18.09.2024

Nove prehranske smernice kot v posmeh tistim, ki ne morejo niti do šolskega kosila

Komajda so družine tudi s pomočjo humanitarnih organizacij, občin in centrov za socialno delo v začetku šolskega leta uspele otrokom zagotoviti šolske potrebščine, že se starši soočajo z drugimi stroški, ki jih morajo delno ali v celoti prispevati sami. Kakšni so stroški na osnovnošolski ravni, kako je s subvencijami in kako bi bilo mogoče sistem sofinanciranja izboljšati?


11.09.2024

Vse poletje nas je strah, ali bomo lahko pravočasno kupili vse za šolo

Že več kot dve tretjini vseh prosilcev za pomoč v humanitarnih programih Zveze Anita Ogulin in ZPM je (redno) zaposlenih, ki s plačami ne obvladujejo niti najnujnejših življenjskih stroškov. In kljub brezplačnemu osnovnemu šolstvu, zagotovljenemu z ustavo, to šolanje starše še vedno veliko stane. Brez pomoči humanitarnih organizacij in programov, kot je Botrstvo, številni tega stroška kljub varčevanju zanj sploh ne bi zmogli.


04.09.2024

Punčka je v kovčku hranila hrano za sestrico in mamo, ki sta doma lačni

Urška in Jaša sta bila letos prvič v vlogi vzgojiteljev- spremljevalcev otrok na humanitarnem letovanju Zveze Anita Ogulin in ZPM. In čeprav sta sama odraščala v pomanjkanju, Urška je kot otrok prvič videla morje šele takrat, ko jo je na letovanje peljala humanitarna organizacija, Jaša pa je bil vrsto let deležen brezplačne učne pomoči, sta bila zelo pretresena nad stiskami otrok, s katerimi sta se srečevala. Otroci se niso mogli načuditi, da je hrane dovolj in nikakor se niso mogli zasititi objemov, katerih nekateri med njimi doma niso nikoli deležni.


28.08.2024

Čarobno poletje: Lepo je videti mamo, da se vsaj en dan sproščeno zabava z nama

"Pri srcu mi je bilo lepo, ker sem videl, da tudi ona enkrat za spremembo uživa ob nas, ne pa samo otroci," je po celodnevnem družinskem kopanju v bazenskem kompleksu povedal sogovornik, ki z mamo in bratom že dolgo živi v pomanjkanju. Mama, ki je bila zaradi posebnosti v razvoju mlajšega sina že kmalu po njegovem rojstvu prisiljena pustiti službo in po ločitvi z njima živi sama, se zadnjih nekaj let bori še z rakom. Vsak strošek je preračunan do zadnjega centa, celo osnovno hrano hvaležno dobivajo iz donacij. "Mi za denar, ki bi ga porabili za en dan na kopališču, živimo dva tedna." Zato so bili neizmerno hvaležni za podarjene vstopnice iz akcije Čarobno poletje Zveze Anita Ogulin in ZPM, ki je namenjena prav temu, da bi čim več otrok lahko skupaj s starši odšlo na izlet za vsaj en počitniški dan.


14.08.2024

Čarobno poletje: Da smo lahko vsaj za en dan kam šli skupaj!

Poletna letovanja otrok, ki jih omogočajo različne humanitarne organizacije, so za otroke neprecenljiva izkušnja, a to niso doživetja, ki bi jih izkusili skupaj s svojo družino. Zato so se na Zvezi Anite Ogulin in ZPM odločili za poletno različico akcije Čarobna zima, ki je namenjena prav temu, da družine dogodke doživijo skupaj. In pred dnevi so s sredstvi, zbranimi za akcijo Čarobno poletje, brezskrben dan doživetij v Gardalandu izkusile družine z vseh koncev Slovenije.


19.07.2024

Anita Ogulin: Ne predstavljamo si, koliko generacij je drugačnih zaradi nje

Anita. Velika učiteljica, vsestranski vzor, humanitarka, motivatorka, prijateljica. Včasih je težko ubesediti velika dejanja, še bolj velike ljudi. Vseeno smo poskušali zbrati nekaj spominov, zgodb in nepozabnih življenjskih lekcij, ki jih je Anita Ogulin predajala svojim sodelavkam in sodelavcem na Zvezi Anite Ogulin in ZPM.


10.07.2024

Nekateri otroci se s taborov najraje nikoli ne bi vrnili domov

"So otroci, ki se zbujajo ponoči, jokajo, ki jih je treba potolažiti, z nami je deklica, ki je neutolažljiva, vendar ne zaradi domotožja, pa fantek, ki je pred kratkim izgubil mamico. Zgodbe so presunljive in težke, nikoli ne drezamo in ne sprašujemo, dajemo jim le občutek varnosti, da lahko spregovorijo in njihove zgodbe so res težke," o izkušnjah s prvega letošnjega letovanja pravi Nina Balent iz Zveze Anita Ogulin in ZPM. Poletni tabori so ob zabavi, sprostitvi in uživanju v počitniškem času dobra priložnost tudi za učenje življenjskih veščin, prepoznavanje in pomoč otrokom v stiskah, žal včasih tudi za to, da se otroci lahko do sitega najedo. In še vedno jih ni malo, ki na tabore prihajajo brez najosnovnejših potrebščin. In ki se najraje nikoli ne bi vrnili domov.


03.07.2024

Čarobno poletje: Ne le za en dan, hvaležni smo za vsako minuto, ki jo lahko skupaj preživimo lepo

"Nič zato, če gre za le en dan, nekdo je nekaj podaril zato, da smo lahko en dan z otroki nekje na lepšem. In bodimo hvaležni za vsako minuto, ki jo lahko tam preživimo," o možnosti, da v okviru akcije Čarobno poletje s svojima otrokoma odide na enodnevno doživetje, razmišlja samohranilka, ki zaradi skrajšanega delovnika in nizke plače z otrokoma komajda preživi mesec. Zato je pomoč akcij, ki jim lepšajo počitnice, sploh edina, ki jo imajo za preživljanje kakovostnih počitniških dni. Letovanja otrok, ki jih omogočajo različne humanitarne organizacije, so za otroke neprecenljiva izkušnja, a to niso doživetja, ki bi jih izkusili skupaj z družino. In čeprav je to morda le enodnevni izlet, obisk bazena, prireditve, ogled predstave, za družine pomeni več kot bi si lahko predstavljali. To se je velikokrat pokazalo v akciji Čarobna zima, zato bo to poletje akcija dobila še poletno različico. S sredstvi, zbranimi za Čarobno poletje bodo vsaj en brezskrbni dan doživetij lahko izkusile družine z vseh koncev Slovenije.


26.06.2024

Ustvarjalnost ne pozna spola in socialno-ekonomskega statusa

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD je poleg bralne, matematične in naravoslovne pismenosti v letu 2022 v 64 državah prvič preverjala tudi ustvarjalno mišljenje 15-letnikov, pri tem so sodelovali tudi slovenski dijaki in dijakinje. Pedagoški inštitut je sicer rezultate raziskave PISA 2022 s področja matematične in naravoslovne pismenosti predstavil že decembra lani.


19.06.2024

Subvencija stanarine: Zapleten birokratski postopek in odklonilen odnos lastnikov nepremičnin

Opozorili smo že na križe in težave, ki jih imajo pri najemanju zasebnih nepremičnin revnejše družine, še posebej tiste z več otroki ali z majhnimi otroki. Da bi ob katastrofalnih razmerah na zasebnem najemnem trgu država vsaj nekoliko pomagala, je bila pred leti uvedena možnost subvencije, a je pot do nje precej zapletena. Deloma zato, ker je postopek kar zapleten, kot tudi zato, ker lastniki nepremičnin njeno uveljavljanje lahko odklanjajo.


12.06.2024

Stanovanje bodo raje oddali nekomu s psom kot nekomu z dojenčkom

Revne družine so pri iskanju najemnega stanovanja brez kakršne koli pogajalske moči, praviloma jih ponudniki stanovanj zavrnejo takoj, že zato, ker sploh imajo otroke, kaj šele, če jih imajo več ali če so ti še majhni. Če pa stanovanje uspejo najeti, pa pogosto dneve načrtno preživljajo čim več zunaj doma, samo zato, da ne bi bilo karkoli narobe, da se ne bi nad čim pritoževali sosedje in bi zato izgubili dom, kažejo izkušnje strokovnih sodelavk programa Botrstvo pri delu z družinami, ki svoj dom iščejo na zasebnem najemnem trgu nepremičnin. Iskanje je za družine, še posebej, če imajo omejena finančna sredstva, izrazito stresna izkušnja, ki jih sili tudi v najemanje bistveno premajhnih in za bivanje skrajno neprimernih stanovanj. Ki so zanje kljub temu edini dom. S čim se soočajo, zakaj je prepričanje, da družine ni mogoče izseliti, precej napačno in na kaj morajo tako najemniki kot najemodajalci paziti pri sklepanju pogodb?


05.06.2024

Ne vem, če se ljudje sploh zavedajo, koliko otrokom pomeni taka pomoč!

Dijakinja 3. letnika srednje šole si srčno želi doseči izobrazbo, saj jo izbrani poklic zelo veseli, z vsakim letom, preživetim v šoli, bolj. A njen dom je od šole oddaljen vsaj uro do uro in pol vožnje v vsako smer, zato jo je plačilo dijaškega doma ob vpisu v to šolo močno skrbelo. Ob ločenih starših, očetu invalidskemu upokojencu in mami, ki opravlja javna dela, bi bilo plačilo bivanja v dijaškem domu komajda izvedljivo ali sploh ne. Zdaj ima v dijaškem domu zagotovljeno varno bivanje, prehrano in učno pomoč. Čas, ki bi ga porabila za vožnjo, pa lahko porabi za učenje snovi, za petje in za šport. Brez pomoči dijaškega sklada programa Botrstvo, bi najbrž srednješolska leta preživljala zelo drugače, velikansko olajšanje in hvaležnost pa čuti tudi njena mama.


29.05.2024

Socialni transferji so diskriminatorni, vse manj učinkoviti in zgrešijo več kot četrtino upravičencev

"Velikokrat slišimo, da socialni transferji ne gredo k pravim ljudem in deloma to, žal, drži. Mi vsaj 27 % ljudi, ki bi jim s socialnimi transferji morali pomagati, "ne najdemo" ali pa so se pomoči sami odrekli, ker se bojijo sankcij," na eno od ugotovitev iz najnovejšega letošnjega UMARjevega Poročila o razvoju opozarja sourednica dr. Marta Gregorčič, vodja Sektorja za socialne politike UMAR. Kljub nizki brezposelnosti in socialnim transferjem še vedno več kot 100.000 ljudi potrebuje tudi materialno pomoč kot so riž, olje, sol. Vsaj 123.000 jih puščamo v dolgotrajni revščini, ta vse bolj postaja generacijska. Pogovarjamo se le o dohodkovni revščini, a nanjo močno vplivajo stanovanjska, prometna in energetska revščina, ki predvsem ljudem z najnižjimi dohodki močno krojijo življenje.


22.05.2024

Slovenski malčki nizko izobraženih staršev so najbolj socialno izključeni med vsemi vrstniki v EU

Poročilo o razvoju, ki ga vsako leto pripravi Urad za makroekonomske analize in razvoj, je verjetno najbolj celovita analiza razvoja države z vidika gospodarskega razvoja, produktivnosti, socialnega razvoja, okoljskega vidika in z vidika upravljanja države pri nas. Iz kompleksnih podatkov iz najrazličnejših baz, raziskav in statistik se med drugim izrisujejo tudi socialna slika, kakovost življenja ter pomanjkljivosti in trendi, ki bi jih tako vlada kot družba v celoti morali jemati kot jasne opozorilne znake za čim hitrejše ukrepanje.


15.05.2024

ZPM Ljubljana Moste Polje za večjo prepoznavnost odslej z novim imenom

53 let po ustanovitvi ena najbolj prepoznavnih humanitarnih organizacij za pomoč otrokom pri nas, ZPM Ljubljana Moste Polje, dobiva novo ime. Po več pobudah in nekajletnih pripravah so organi upravljanja soglasno sklenili, da bo sprememba imena, ki po novem obsega tudi ime dolgoletne sekretarke in zdaj predsednice Anite Ogulin, pripomogla k večji prepoznavnosti, poudarila vseslovenskost vseh dejavnosti, s katerimi pomagajo otrokom in družinam po vsej državi, in preprečevala zamenjavo z organizacijami s podobnim imenom.


08.05.2024

Pripomočki na maturi: Diskriminacija ali samo togo upoštevanje zakona?

Dijakinje in dijaki so letošnji spomladanski izpitni rok včeraj odprli z esejem pri slovenščini, sledi pa še dober mesec in pol reševanja maturitetnih pol. Že tako zelo stresno obdobje pa je še nekoliko stresnejše za tiste, ki jim konvencionalni okvir mature ni pisan na kožo: tako imenovani zrelostni izpit bi namreč uspešneje reševali s prilagoditvami, kot so uporaba barvnih folij, posebnih LOOP slušalk, ki blažijo motnjo pozornosti, in podobnega. Gre za vizualno majhne predmete, ki pa lahko znatno zmanjšajo vrzel diskriminacije.


Stran 1 od 28
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov