Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dijaški sklad močno olajšal šolanje 89 dijakom

12.06.2017

Zadnjo petletko Vala 202 je zagotovo zaznamovala tudi podpora projektu Botrstvo, v katerem se je tudi zaradi naše odmevne medijske podpore zbralo za več kot 9.5 mio evrov pomoči za najrevnejše otroke z vseh koncev Slovenije. V teh letih smo ne le opozarjali na posamezne usode otrok in na številne sistemske pomanjkljivosti, ki so otroke dobesedno potiskale v revščino, pač pa smo skušali najti tudi rešitve za neposredno pomoč. Tako že nekaj let s posebnimi akcijami in z vse bolj odmevnimi dražbami pomagamo zbirati sredstva za obšolske dejavnosti in razvoj talentov ter za kakovostno preživljanje počitnic in prostega časa. Zadnje leto pa smo z veselje podprli tudi Dijaški sklad, namenjen sofinanciranju bivanja dijakov v dijaških domovih: mnogi med njimi so se prav zaradi tovrstne finančne pomoči sploh lahko odločili za šolanje zunaj svojega kraja oziroma so z njim lahko nadaljevali. Ob koncu šolskega leta je o pomenu tega sklada za dijake doma Lizike Jančar v Mariboru spregovorila tudi pedagoginja in svetovalna delavka doma Vlasta Prajnc.

Brez zbrane pomoči bi nekateri morali šolanje opustiti, nekateri pa se na želeno šolo sploh ne bi mogli vpisati

“To je bilo tako veselje, da sem takoj poklicala v Ljubljano na ZPM Moste Polje gospo Tino Kočar in ji rekla – žal mi je, da niste tukaj, pa da niste deležni tega, kaj se s takim otrokom dogaja, ko izve, da je prejemnik subvencije. Ker sploh ne more verjeti, da je rešen. Tudi mogoče naših pritiskov na starše: ‘niste plačali, poravnati je treba’,” se trenutkov, ko so dijakom sporočili, da jim bo Dijaški sklad Botrstva subvencioniral bivanje v dijaškem domu, spominja pedagoginja in svetovalna delavka v Dijaškem domu Lizike Jančar v Mariboru Vlasta Prajnc. Dijak lahko zadiha, lahko si kupi tudi potrebščine, ki jih potrebuje za šolo, stvari za osebno higieno. Vsekakor je v takih trenutkih čudovito biti zraven. To je privilegij mojega poklica!”

Štipendija ne krije niti stroškov bivanja, kje so še potrebščine in prevoz …

Dijaški dom Lizike Jančar v Mariboru je eden od 19 domov, sodelujočih v projektu Dijaški sklad. V začetku šolskega leta so po strogih kriterijih prijavili 89 dijakinj oz. dijakov z vseh koncev države, ki so jim za vse šolsko leto omogočili vsaj delno subvencioniranje prebivanja v dijaškem domu. Dijakom in njihovim družinam taka pomoč prinaša res strašansko olajšanje: “Konkretno je to pomenilo kar za nekaj naših dijakov, da so lahko ostali v dijaškem domu in pa na drugi strani, da so lahko živeli normalno življenje, tako kot naj bi ga najstnik živel. To pa zato, ker sicer večina dobiva štipendijo, ki znaša nekje 180 evrov, bivanje v dijaškem domu pa stane več kot 200, kar pomeni, da štipendija ne zadošča niti za plačilo tega stroška. Dijak pa se mora tudi pripeljati v dijaški dom, ogromno je potrebščin: na primer frizerke potrebujejo ogromno materiala v prvem letniku, mesarji nože, gostinci uniforme … Od septembra smo opažali, da nekaj dijakov ne zmore več teh stroškov, ki nastajajo.”

Sploh si ne predstavljamo, kako zelo stiska vpliva na dijake

Stiske, ki jih doživljajo doma, in negotovost, ali bo prihodnji mesec postelja v domu še njihova, na dijake izjemno vpliva. “Mislim, da vpliva bolj, kot si sploh lahko predstavljamo. Ko gre vse gladko, smo vsi veseli, vsi prijazni. Ko v družini zaškripa na tem področju, mislim, da nastane prav velika mora in to se pozna pri vsem: taki dijaki so velikokrat bolj zaprti vase, ne družijo se toliko ali pa se družijo s tistimi sebi enakimi, skratka kot da so ujeti v neki svoj svet, kar pa ni prav!”

Prevozi odlično subvencionirani, a če jih ni …

Doslej so takim dijakom skušali pomagati z donacijami različnih humanitarnih društev, a to so le zelo kratkotrajne rešitve, poudarja Vlasta Prajnc. Problem je namreč, ker je država zelo dobro poskrbela za subvencioniranje prevozov, za tiste, ki zaradi velike oddaljenosti od šole ali zaradi neobstoječega javnega prevoza te možnosti ne morejo izkoristiti, pa ne daje možnosti sistemske subvencije plačila bivanja v domu, čeprav gre za najbolj socialno ogrožene dijake: “Dijaški dom ni subvencioniran. Tu so neke izjeme, ki pa veljajo le, če je več otrok iz iste družine: takrat plačajo za enega, drugi imajo brezplačno. Ampak takih parov imamo samo nekaj. Sicer pa nekih dodatnih pomoči za bivanje v dijaškem domu ni. Država subvencionira prevoz, pri prevozih pa se zgodi, da dijaka, ki bi mu bivanje v domu zaradi oddaljenosti šolanje zelo olajšalo, starši ne vpišejo v dom z argumentom,  ker ima subvencioniran prevoz – dijaški dom pa bi bil za družino prevelik strošek. Tako da so nekateri mogoče na dan izgubljali dve uri ali pa tudi več za prevoz, tu pa bi imeli do šole morda pet minut in pa tri tople obroke. Ne bi jim bilo treba vstajati ob štirih ali petih zjutraj. Državna pomoč je zagotovo dobrodošla, ampak morda bi morala biti v teh primerih bolj fleksibilna.”

Otrokom pomoč botrov veliko pomeni. Hvala tudi v našem imenu. pic.twitter.com/nmCxVnPL2c

— Botrstvo v Sloveniji (@Botrstvo) May 17, 2017

Stvari le na videz urejene

Tudi zato, ker nekateri med njimi doma živijo v nepredstavljivih razmerah in jim dijaški dom lahko ponuja bistveno boljše razmere za učenje in razvoj vsaj med tednom: “Vsako leto prihajajo dijaki, za katere opažamo, da dejansko prihajajo iz velike, velike revščine, da so njihova oblačila, tudi njihove potovalne torbe, s katerimi pridejo, prepojeni z vonjem, po katerem lahko sklepamo, da vsi družinski člani bivajo v črni kuhinji … Potem vidimo tudi, da ni bilo sredstev za obisk zobozdravnika. Letos smo imeli tudi dijakinjo, ki si je poškodovala nogo in niso imeli doma denarja, da bi pravočasno prišla do zdravnika, tako da je ta poškodba ostala zanemarjena. Pogosto se nam zdi, da je v družbi za otroke in mladostnike vse urejeno, ampak štipendija ne zadošča, ker dijake skrbi, kako bo živela družina. Pri osemnajstih letih se ukvarjajo tudi s tem, kje bodo dobili denar za kurjavo, zato dijaki svoje dohodke dajejo za nakup drv … To je za tiste otroke, ki ne živijo v pomanjkanju, nepredstavljivo.”

Čim krajši čas šolanja, da so čim prej družini v pomoč

A stiska ni le vprašanje, kako plačati dijaški dom, pač pa za številne že prej tudi odločitev, ali se sploh vpisati na želeno šolo, če te ni mogoče obiskovati od doma in je selitev nujna. Prav strošek dijaškega doma je za nekatere odločilen pri odločitvi za poklicno pot. “Pri vpisu se srečujemo z dijaki, ki so že pri nas prijavljeni, potem pa starši nenadoma to odpovejo s pojasnilom, da bo ostal kar v domačem kraju, ker si ne morejo privoščiti financiranja otroka zunaj domačega kraja. Tu bi morali družba in posamezniki narediti vse, da bi tak otrok imel možnosti. Zgodi se tudi, da bi nekdo z odličnim uspehom v triletnem izobraževanju lahko nadaljeval šolanje, naredil še dve leti, pa potem šel študirat, vendar je njegov glavni cilj čimprejšnja zaposlitev in s tem pomoč družini. Čeprav z najnižjo možno plačo in mu bo morda ostalo samo sto evrov, vendar bo lahko dal staršem, da bodo preživeli na kmetiji.”

A k sreči se zaradi spodbujanja osebja v dijaškem domu in seveda zaradi izdatne pomoči Dijaškega sklada projekta Botrstvo kakšna življenjska pot zasuče tudi v srečnejšo smer. “Prav ta mesec sta prišli dijakinja, za katero nisem pričakovala, da jo bom še srečala, in njena mama. Z dijakinjo sva veliko govorili, kako bi bilo smiselno nadaljevati izobraževanje, a je bila stiska doma zelo velika in se je odločala za iskanje službe. Zdaj pa sta prinesli prijavnico za prihodnje leto. Zelo sem bila vesela in zdelo se mi je, da sem si zaslužila svojo plačo,” z ganjenostjo v glasu pove sogovornica.

123.000 evrov spremenilo življenja

Tudi v prihodnjem šolskem letu bodo lahko podporo za nadaljnje šolanje s subvencijo za plačilo dijaških domov dobili vsi letos vključeni dijaki, ki so letnik uspešno končali in se bodo šolali še naprej. Od 89 dijakov le štirje iz zdravstvenih ali drugih razlogov šolskega leta niso mogli končati, prihodnje leto pa bodo lahko pomoč dobili tudi dijaki, ki šele začenjajo srednješolsko izobraževanje. Letos je bilo za subvencijo bivanja v dijaških domovih porabljenih nekaj več kot 123.000 evrov iz Botrskega sklada. To je sklad, v katerega se stekajo tudi sredstva, ki jih z vsakotedenskim glasovanjem za ime tedna oz. tudi ime meseca prispevate poslušalci Vala 202. Nekaj sredstev za dijake je že zagotovljenih tudi za prihodnje šolsko leto. Vsaka donacija pa možnosti za uspešno šolanje dijakov le še povečuje.

Hvala prav vsem, ki na kakršen koli drug način pomagate mladostnikom do boljše prihodnosti.


Botrstvo

548 epizod


Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.

Dijaški sklad močno olajšal šolanje 89 dijakom

12.06.2017

Zadnjo petletko Vala 202 je zagotovo zaznamovala tudi podpora projektu Botrstvo, v katerem se je tudi zaradi naše odmevne medijske podpore zbralo za več kot 9.5 mio evrov pomoči za najrevnejše otroke z vseh koncev Slovenije. V teh letih smo ne le opozarjali na posamezne usode otrok in na številne sistemske pomanjkljivosti, ki so otroke dobesedno potiskale v revščino, pač pa smo skušali najti tudi rešitve za neposredno pomoč. Tako že nekaj let s posebnimi akcijami in z vse bolj odmevnimi dražbami pomagamo zbirati sredstva za obšolske dejavnosti in razvoj talentov ter za kakovostno preživljanje počitnic in prostega časa. Zadnje leto pa smo z veselje podprli tudi Dijaški sklad, namenjen sofinanciranju bivanja dijakov v dijaških domovih: mnogi med njimi so se prav zaradi tovrstne finančne pomoči sploh lahko odločili za šolanje zunaj svojega kraja oziroma so z njim lahko nadaljevali. Ob koncu šolskega leta je o pomenu tega sklada za dijake doma Lizike Jančar v Mariboru spregovorila tudi pedagoginja in svetovalna delavka doma Vlasta Prajnc.

Brez zbrane pomoči bi nekateri morali šolanje opustiti, nekateri pa se na želeno šolo sploh ne bi mogli vpisati

“To je bilo tako veselje, da sem takoj poklicala v Ljubljano na ZPM Moste Polje gospo Tino Kočar in ji rekla – žal mi je, da niste tukaj, pa da niste deležni tega, kaj se s takim otrokom dogaja, ko izve, da je prejemnik subvencije. Ker sploh ne more verjeti, da je rešen. Tudi mogoče naših pritiskov na starše: ‘niste plačali, poravnati je treba’,” se trenutkov, ko so dijakom sporočili, da jim bo Dijaški sklad Botrstva subvencioniral bivanje v dijaškem domu, spominja pedagoginja in svetovalna delavka v Dijaškem domu Lizike Jančar v Mariboru Vlasta Prajnc. Dijak lahko zadiha, lahko si kupi tudi potrebščine, ki jih potrebuje za šolo, stvari za osebno higieno. Vsekakor je v takih trenutkih čudovito biti zraven. To je privilegij mojega poklica!”

Štipendija ne krije niti stroškov bivanja, kje so še potrebščine in prevoz …

Dijaški dom Lizike Jančar v Mariboru je eden od 19 domov, sodelujočih v projektu Dijaški sklad. V začetku šolskega leta so po strogih kriterijih prijavili 89 dijakinj oz. dijakov z vseh koncev države, ki so jim za vse šolsko leto omogočili vsaj delno subvencioniranje prebivanja v dijaškem domu. Dijakom in njihovim družinam taka pomoč prinaša res strašansko olajšanje: “Konkretno je to pomenilo kar za nekaj naših dijakov, da so lahko ostali v dijaškem domu in pa na drugi strani, da so lahko živeli normalno življenje, tako kot naj bi ga najstnik živel. To pa zato, ker sicer večina dobiva štipendijo, ki znaša nekje 180 evrov, bivanje v dijaškem domu pa stane več kot 200, kar pomeni, da štipendija ne zadošča niti za plačilo tega stroška. Dijak pa se mora tudi pripeljati v dijaški dom, ogromno je potrebščin: na primer frizerke potrebujejo ogromno materiala v prvem letniku, mesarji nože, gostinci uniforme … Od septembra smo opažali, da nekaj dijakov ne zmore več teh stroškov, ki nastajajo.”

Sploh si ne predstavljamo, kako zelo stiska vpliva na dijake

Stiske, ki jih doživljajo doma, in negotovost, ali bo prihodnji mesec postelja v domu še njihova, na dijake izjemno vpliva. “Mislim, da vpliva bolj, kot si sploh lahko predstavljamo. Ko gre vse gladko, smo vsi veseli, vsi prijazni. Ko v družini zaškripa na tem področju, mislim, da nastane prav velika mora in to se pozna pri vsem: taki dijaki so velikokrat bolj zaprti vase, ne družijo se toliko ali pa se družijo s tistimi sebi enakimi, skratka kot da so ujeti v neki svoj svet, kar pa ni prav!”

Prevozi odlično subvencionirani, a če jih ni …

Doslej so takim dijakom skušali pomagati z donacijami različnih humanitarnih društev, a to so le zelo kratkotrajne rešitve, poudarja Vlasta Prajnc. Problem je namreč, ker je država zelo dobro poskrbela za subvencioniranje prevozov, za tiste, ki zaradi velike oddaljenosti od šole ali zaradi neobstoječega javnega prevoza te možnosti ne morejo izkoristiti, pa ne daje možnosti sistemske subvencije plačila bivanja v domu, čeprav gre za najbolj socialno ogrožene dijake: “Dijaški dom ni subvencioniran. Tu so neke izjeme, ki pa veljajo le, če je več otrok iz iste družine: takrat plačajo za enega, drugi imajo brezplačno. Ampak takih parov imamo samo nekaj. Sicer pa nekih dodatnih pomoči za bivanje v dijaškem domu ni. Država subvencionira prevoz, pri prevozih pa se zgodi, da dijaka, ki bi mu bivanje v domu zaradi oddaljenosti šolanje zelo olajšalo, starši ne vpišejo v dom z argumentom,  ker ima subvencioniran prevoz – dijaški dom pa bi bil za družino prevelik strošek. Tako da so nekateri mogoče na dan izgubljali dve uri ali pa tudi več za prevoz, tu pa bi imeli do šole morda pet minut in pa tri tople obroke. Ne bi jim bilo treba vstajati ob štirih ali petih zjutraj. Državna pomoč je zagotovo dobrodošla, ampak morda bi morala biti v teh primerih bolj fleksibilna.”

Otrokom pomoč botrov veliko pomeni. Hvala tudi v našem imenu. pic.twitter.com/nmCxVnPL2c

— Botrstvo v Sloveniji (@Botrstvo) May 17, 2017

Stvari le na videz urejene

Tudi zato, ker nekateri med njimi doma živijo v nepredstavljivih razmerah in jim dijaški dom lahko ponuja bistveno boljše razmere za učenje in razvoj vsaj med tednom: “Vsako leto prihajajo dijaki, za katere opažamo, da dejansko prihajajo iz velike, velike revščine, da so njihova oblačila, tudi njihove potovalne torbe, s katerimi pridejo, prepojeni z vonjem, po katerem lahko sklepamo, da vsi družinski člani bivajo v črni kuhinji … Potem vidimo tudi, da ni bilo sredstev za obisk zobozdravnika. Letos smo imeli tudi dijakinjo, ki si je poškodovala nogo in niso imeli doma denarja, da bi pravočasno prišla do zdravnika, tako da je ta poškodba ostala zanemarjena. Pogosto se nam zdi, da je v družbi za otroke in mladostnike vse urejeno, ampak štipendija ne zadošča, ker dijake skrbi, kako bo živela družina. Pri osemnajstih letih se ukvarjajo tudi s tem, kje bodo dobili denar za kurjavo, zato dijaki svoje dohodke dajejo za nakup drv … To je za tiste otroke, ki ne živijo v pomanjkanju, nepredstavljivo.”

Čim krajši čas šolanja, da so čim prej družini v pomoč

A stiska ni le vprašanje, kako plačati dijaški dom, pač pa za številne že prej tudi odločitev, ali se sploh vpisati na želeno šolo, če te ni mogoče obiskovati od doma in je selitev nujna. Prav strošek dijaškega doma je za nekatere odločilen pri odločitvi za poklicno pot. “Pri vpisu se srečujemo z dijaki, ki so že pri nas prijavljeni, potem pa starši nenadoma to odpovejo s pojasnilom, da bo ostal kar v domačem kraju, ker si ne morejo privoščiti financiranja otroka zunaj domačega kraja. Tu bi morali družba in posamezniki narediti vse, da bi tak otrok imel možnosti. Zgodi se tudi, da bi nekdo z odličnim uspehom v triletnem izobraževanju lahko nadaljeval šolanje, naredil še dve leti, pa potem šel študirat, vendar je njegov glavni cilj čimprejšnja zaposlitev in s tem pomoč družini. Čeprav z najnižjo možno plačo in mu bo morda ostalo samo sto evrov, vendar bo lahko dal staršem, da bodo preživeli na kmetiji.”

A k sreči se zaradi spodbujanja osebja v dijaškem domu in seveda zaradi izdatne pomoči Dijaškega sklada projekta Botrstvo kakšna življenjska pot zasuče tudi v srečnejšo smer. “Prav ta mesec sta prišli dijakinja, za katero nisem pričakovala, da jo bom še srečala, in njena mama. Z dijakinjo sva veliko govorili, kako bi bilo smiselno nadaljevati izobraževanje, a je bila stiska doma zelo velika in se je odločala za iskanje službe. Zdaj pa sta prinesli prijavnico za prihodnje leto. Zelo sem bila vesela in zdelo se mi je, da sem si zaslužila svojo plačo,” z ganjenostjo v glasu pove sogovornica.

123.000 evrov spremenilo življenja

Tudi v prihodnjem šolskem letu bodo lahko podporo za nadaljnje šolanje s subvencijo za plačilo dijaških domov dobili vsi letos vključeni dijaki, ki so letnik uspešno končali in se bodo šolali še naprej. Od 89 dijakov le štirje iz zdravstvenih ali drugih razlogov šolskega leta niso mogli končati, prihodnje leto pa bodo lahko pomoč dobili tudi dijaki, ki šele začenjajo srednješolsko izobraževanje. Letos je bilo za subvencijo bivanja v dijaških domovih porabljenih nekaj več kot 123.000 evrov iz Botrskega sklada. To je sklad, v katerega se stekajo tudi sredstva, ki jih z vsakotedenskim glasovanjem za ime tedna oz. tudi ime meseca prispevate poslušalci Vala 202. Nekaj sredstev za dijake je že zagotovljenih tudi za prihodnje šolsko leto. Vsaka donacija pa možnosti za uspešno šolanje dijakov le še povečuje.

Hvala prav vsem, ki na kakršen koli drug način pomagate mladostnikom do boljše prihodnosti.


26.10.2020

Projekt Vida: Drugi val epidemije bo za številne starostnike veliko zahtevnejša preizkušnja

Starostniki niso najranljivejša skupina le v epidemiji koronavirusne bolezni, že dolgo jih ogrožajo tudi revščina, slaba dostopnost dolgotrajne oskrbe, o kakovosti njihovega življenja vse bolj odloča njihov finančni položaj. Ženske, starejše od 75 let, so pri nas že vrsto let najrevnejša skupina prebivalcev. Epidemija je vse to le še poslabšala, omejila je dostop do zdravstvenih storitev in prinesla za marsikoga mučno osamljenost. Projekt Vida je na številne stiske opozoril že lansko jesen, ob prvem valu epidemije so številne uporabne informacije za pomoč starostnikom zbrali na portalu Vida, dodali pa tudi storitev Čvekifon. Društvo Humanitarček je postalo eno najpomembnejših glasov sicer "nevidnih" starostnikov s socialnega roba. Njihovo delo bomo v naslednjih mesecih podprli tudi na Valu 202. Katere izkušnje prvega vala bi morali nujno upoštevati v obdobju, ko drugi val epidemije znova tako močno posega v življenja starostnikov, še posebno revnih in osamljenih?


19.10.2020

Kako naj se na daljavo šolajo otroci iz petčlanske družine, ki živi na 26 m2?

Nepričakovano hitro zaprtje šole je onemogočilo, da bi šole pravočasno pomagale pri opremljanju otrok z računalniki, mnoge starše skrbi, kje dobiti tiskalnike, kupiti papir, kako plačati internet? Nemalo šol bo za razliko od spomladanske epidemije tokrat zahtevalo obvezno prisotnost pred računalniškim ekranom po šolskem urniku, kar pomeni, da bi vsak otrok potreboval svoj računalnik, družina pa kakovostno internetno povezavo. Kakšni tedni so pred družinami, ki tega ne zmorejo zagotoviti, saj imajo težave že pri nakupu hrane in zagotavljanju ogrevanja? Kaj skrbi humanitarne organizacije, ko se srečujejo z vse več prosilci, ki se prvič v življenju srečujejo s tako hudimi finančnimi stiskami in ki prej še nikoli niso prosili za pomoč?


12.10.2020

Končno se počutim varno in nimam več strahov, ko grmi

Zgodbe otrok, ki jih v našem programu predstavljamo že vrsto let, so marsikomu pomagale dojeti, kako skrita je lahko revščina, kako globoke stiske povzroča in v kakšnih razmerah odraščajo otroci in mladostniki pri nas. Za mnoge med njimi ste poslušalci zbirali pomoč, ki je bila vsakič, do zadnjega centa, porabljena za boljše življenje teh družin. Nekaterim je prav ta pomoč temeljito spremenila življenje, tudi najstniku Mitji, ki se ne umiva več v plastični banjici sredi razpadajoče kuhinje.


05.10.2020

Donirana violina dekletu iz Botrstva odprla vrata na prestižno dunajsko univerzo

Med tistimi, ki jim je pomoč botrov in drugih donatorjev programa Botrstvo temeljito spremenilo življenje, je tudi mlada violinistka, ki te dni začenja študij na Dunaju. Pod okrilje Botrstva je prišla še kot deklica, navdušena nad violino,. Ker je po ločitvi staršev z mamo in sestro živela v materinskem domu, je potrebovala pomoč za vpis v glasbeno šolo. Ljubezen do violine je bila z leti vse večja, a brez lastnega inštrumenta ne bi bilo mogoče uspešno končati srednje šole. S pomočjo donatorjev in sočutnega goslarja je zato dobila lastno violino, ki je bila pomembna tudi pri opravljanju sprejemnih izpitov v Ljubljani, v Gradcu in na Dunaju. Slednjega je izbrala za vstopno točko v morda bleščečo glasbeno kariero.


28.09.2020

Z dražbo Pogačarjeve rumene majice do rekordnih 47.009 evrov za otroke iz Botrstva

Del podpore naše RTV hiše programu Botrstvo so že 6 let tudi dobrodelne dražbe. v petek zjutraj je v etru Vala 202 potekala 9. večja dražba, Zmagovalec dirke vseh dirk Tadej Pogačar je namreč zmagovito rumeno majico dirke po Franciji podaril za pomoč mladim športnim talentom iz programa Botrstvo v Sloveniji. Kupec, podjetje Bauhaus Slovenija, je zanjo odštel 45.000 evrov in s tem izenačil doslej najvišji izkupiček tovrstnih dražb, 45.000 evrov za zmagovite smuči Petra Prevca iz sezone 2016. Celoten izkupiček je višji še za 2009 evrov, saj je dražitelj Danilo, ki je od dražbe odstopil, končnemu znesku dodal še simbolični znesek v enakih številkah kot je bil datum konca te, za Slovence nedvomno znamenite dirke: 20.09. Skupno je bilo v 9 dražbah v 6 letih z dražbami na Valu 202 zbranih že več kot 232.000 evrov.


21.09.2020

Če nadarjen športnik izgubi možnost za razvoj talenta zgolj zaradi pomanjkanja financ, vse ostalo zanj postane nepomembno

Program Botrstvo je že vrsto let namenjen spodbujanju enakih možnosti za razvoj otrok iz socialnega dna. In spodbuda razvoja talentov – tudi v obšolskih dejavnostih – je eno od njegovih zelo pomembnih poslanstev. Za številne otroke 30 evrov mesečno, ki jih zanje darujejo njihovi botri, pomeni prav vstopnico v šport, glasbeno, jezikovno ali kakšno drugo dejavnost. Toda za tiste, ki sodelujejo v finančno zahtevnejših dejavnostih oz. s svojim talentom tudi na tekmovanjih kažejo dobre rezultate, brezplačne dejavnosti kmalu ne zadostujejo več. In za nadaljnjo pot razvoja postane finančna sposobnost njihovih staršev odločilnejši dejavnik kot nadarjenost, prizadevnost in vztrajnost. S takšnim sistemom nepovratno izgubljamo talente, dobre rezultate in predvsem samozavest ion zdrav razvoj mladih, opozarja športni psiholog mag. Aleš Vičič.


14.09.2020

Nikoli, nikoli ne obupaj!

Med več kot 8000 botri, ki so v desetletju obstoja tega programa botrovali kateremu od otrok, je tudi botra Nuša. V petih letih je botrovala dvema otrokoma, nabralo pa se je tudi kar nekaj izkušenj in razmislekov o tem zelo prepoznavnem programu za neposredno pomoč otrokom in mladostnikom v Sloveniji.


07.09.2020

Zanje je šola najprej varna hiša, šele nato izobraževalna ustanova

Čeprav se počitnice morda zdijo že oddaljen spomin, so se zadnji otroci, ki so letovanje uživali tudi v z vašo pomočjo, z morja vrnili pred natanko tednom dni. Letovanja v drugačnem okolju in z novimi prijatelji so bila letos še posebej pomembna zato, ker so otroci mesece dolgo živeli le doma. In ni jih malo, za katere prav dom ni varno in zdravo okolje. Zdaj, ko po le nekaj dneh pouka in novih potrjenih okužbah vse več otrok znova mora ostajati doma, znova opozarjamo, kako pomemben vlogo ima šola v življenju otrok.


31.08.2020

Stiska me, ker vem, v kakšne zlorabe, nasilje in stiske se vračajo

Vsem strahovom in skrbem navkljub je večina humanitarnih organizacij uspela izpeljati tudi letošnje programe poletnih letovanj za otroke. Letos so bili spremembe okolja željni prav vsi, močno pa so odmik od domačega okolja potrebovali predvsem otroci, ki živijo v nespodbudnih okoljih, nasilju, pomanjkanju ali osamljenosti. Med počitnikarji so bili - tudi s pomočjo donacij naših poslušalcev - tudi otroci iz programa Botrstvo.


27.07.2020

Če ti ne gre, povej!

Poletne počitnice se počasi prevešajo v drugo polovico in marsikdo je že pomislil na novo šolsko leto, najbolj pa tisti, ki svojim otrokom ne morejo zagotoviti šolskih potrebščin oziroma to storijo zelo težko.


20.07.2020

Ostaja strah, kako kupiti, še bolj pa kako napolniti šolske torbe

Starši z nižjimi prihodki se spopadajo s strahom, kako kupiti, še bolj pa kako napolniti šolske torbe. Opozarjajo, da kljub temu, da je šola brezplačna, še posebej letos, ob nenavadnem poteku leta, ostaja velik strošek. Šole omogočajo šolske sklade, vendar je ostalih šolskih potrebščin še vedno toliko, da jih nekateri svojim otrokom ne zmorejo nuditi. Nakup šolskih potrebščin bo konec poletja velika težava, ki je ne bo možno neopazno preložiti za kakšen mesec ali dva.


13.07.2020

Preslišani pozivi k prilagoditvi mature manjšajo tudi zaupanje mladih v politiko

Med maturanti, ki so nestrpno čakali na današnje rezultate mature, je bila tudi Ana. Čeprav je zelo uspešna dijakinja brez učnih težav, je bilo šolsko leto, v katerem je končala splošno gimnazijo, tudi zanjo izjemno naporno. V družini je namreč šest otrok, zato je bilo šolanje na daljavo, vključno s pripravami na maturo, izjemno stresno. In še nikoli ni bil uspeh dijakov tako zelo odvisen od tega, v kakšnih razmerah in življenjskih okoliščinah živi njegova družina.


06.07.2020

Botrstvo: Počitniška letovanja

Počitniška letovanja so za mnoge otroke edina priložnost, da se v prijaznem vzdušju in okolju sprostijo, da uveljavijo svojo samostojnost in zanimanja. S pomočjo strokovnega vodstva se morda celo prvič počutijo sprejete in varne. Naučijo se vrednosti timskega sodelovanja, razvijajo prijateljstva in zaupanje vase ter s tem krepijo tudi zdravje. Socialnim in finančnim stiskam so se letos pridružile posledice epidemije. Poleg treh mesecev, ki so jih šolarji preživeli doma, mnogi v zelo nezdravih okoljih, je zdaj strah pred okužbami okrnil tudi nekatere programe. Je tveganje za okužbo večje kot tveganje, pred katerega so postavljeni, če ostajajo doma? To je danes naše glavno, ne pa edino vodilo. Mateja Brežan se je odpravila na Debeli rtič.


29.06.2020

Preden ocenijo uspešnost takega šolanja, naj samo en dan preživijo v naši koži

Pomanjkanje ustrezne računalniške opreme in veščin, kako jo uporabiti; premajhna stanovanja; življenje v revščini, z bolnimi starši, sorojenci, z ostarelimi sorodniki; pomanjkanje pomoči za tiste z učnimi in drugimi težavami so bili vsakdanjik številnih šolarjev in dijakov v minuli mesecih. Šolski sistem se v tako kratkem času vsem seveda ni mogel prilagoditi. Toda z dvema sogovornicama opozarjamo, da bi te probleme otrok pri načrtovanju naslednjega šolskega leta morali bolj upoštevati …


22.06.2020

Za nas je bilo šolanje na daljavo grozljiva izkušnja

Šolsko leto, ki se končuje, je eno najbolj nenavadnih, izvedba pa izrazito odvisna od domačih razmer posameznega otroka. Težave s pomanjkanjem računalniške opreme so bile le manjši del stisk, ki so jih doživljali otroci. Večje so bile pri tistih, ki so pri delu potrebovali ogromno pomoči. Najmlajši sin naše sogovornice, ki sama živi s štirimi otroki, je hudo gibalno oviran, zelo slaboviden in potrebuje 24-urno pomoč. V osnovni šoli dobi vso potrebno pomoč, doma pa so vsa bremena šolanja padla na mamo, ki ima tudi sama hude zdravstvene težave. Pomagati je morala tudi hčerki s hudo disleksijo in diskalkulijo. Šolske obveznosti so jim dnevno vzele tudi več kot 12 ur in kot pravi mama, je bilo tako šolanje zanje izčrpavajoča in grozljiva izkušnja.


15.06.2020

Neenakosti, ki se kažejo v družbi, se odražajo tudi na razvoju otrok

Otroci so bili v letošnjem šolskem letu prikrajšani za veliko ur telesne aktivnosti, zato profesor Gregor Starc s Fakultete za šport napoveduje, da se bo jeseni veliko šolarjev v šolske klopi vrnilo z gibalnimi težavami.


08.06.2020

Val posledic otroških in mladostniških stisk iz časa epidemije šele prihaja

Doba korone je bila velik naravni eksperiment, ki se je zgodil brez priprave in v katerem so se otroci z odpovedovanjem stikov in drugih življenjskih stalnic zelo prilagodili. Epidemija pa je razkrila številne ranljive skupine – pri otrocih so to tudi tisti iz socialno ranljivih okolij, tisti z anksioznimi motnjami in avtizmom, ki se s težavo vračajo v običajno življenje in družine z zelo zahtevnimi otroki. Za nekatere otroke je bilo tako nevzdržno, da so potrebovali tudi psihiatrično pomoč, značilnosti korona dobe opisuje vodja Službe za otroško psihiatrijo pri Pediatrični kliniki v Ljubljani dr. Marija Anderluh.


01.06.2020

Konec epidemije prinaša veliko negotovosti

Dva in pol meseca pa sta na družinah, ki so že pred korona obdobjem težko živele, pustile še drugačne posledice. Ljudem v stiski so vseskozi pomagali tudi številni prostovoljci in nevladne organizacije, med njimi tudi ZPM Ljubljana Moste-Polje. Družine so se zelo različno spopadale s pomanjkanjem osnovnega, z izgubo službe, morda celo vsega dohodka, s strahom pred prihodnostjo, pravi Monika Erjavec Bizjak, ki jim je bila s psihosocialno pomočjo preko telefona vseskozi na voljo. Zelo pomembno je bilo tudi, kako so bili urejeni družinski odnosi že pred krizo in kako so bili ljudje opremljeni za soočanje z različnimi stiskami. Vsi, ki bi želeli prispevati v sklad Botrstva za pomoč otrokom, lahko to storite s poslanim SMS s ključno besedo BOTER5 na 1919 in v sklad programa Botrstvo prispevate 5 eur. Če bi želeli nameniti več, lahko to storite z nakazilom, pri tem uporabite spodnje podatke.


25.05.2020

Metka Čermelj, Cona Fužine

Po dijakih zadnjih letnikov in šolarjih prve triade so se danes v šole vrnili še devetošolci. Za njimi je devet tednov šolanja oz. poskusov šolanja na domu. Vsekakor je bil to čas, ko so brez ustrezne podpore in pomoči strokovnih služb ostali tisti, ki jo najbolj potrebujejo. To sicer lahko dobijo pri različnih organizacijah, tudi takih, ki delujejo znotraj Centrov za socialno delo in delujejo na več kot tridesetih lokacijah po vsej Sloveniji.


18.05.2020

Stiske otrok v času šolanja na daljavo

Dva meseca učenja od doma bosta za večino otrok najbrž kmalu le zanimiv spomin na nenavaden družinski čas. Za otroke, ki jim šola ali dijaški dom pomenita pobeg od stisk, nespodbudnih domačih razmer, razpadlih družinskih odnosov, strahu, kričanja in pomanjkanja najosnovnejšega, pa je bila to dolga in boleča doba, ki je znova razgalila, v kako drugačnih razmerah živijo otroci in kako ključne so te v času šolanja na daljavo.


Stran 10 od 28
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov