Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dijaški sklad močno olajšal šolanje 89 dijakom

12.06.2017

Zadnjo petletko Vala 202 je zagotovo zaznamovala tudi podpora projektu Botrstvo, v katerem se je tudi zaradi naše odmevne medijske podpore zbralo za več kot 9.5 mio evrov pomoči za najrevnejše otroke z vseh koncev Slovenije. V teh letih smo ne le opozarjali na posamezne usode otrok in na številne sistemske pomanjkljivosti, ki so otroke dobesedno potiskale v revščino, pač pa smo skušali najti tudi rešitve za neposredno pomoč. Tako že nekaj let s posebnimi akcijami in z vse bolj odmevnimi dražbami pomagamo zbirati sredstva za obšolske dejavnosti in razvoj talentov ter za kakovostno preživljanje počitnic in prostega časa. Zadnje leto pa smo z veselje podprli tudi Dijaški sklad, namenjen sofinanciranju bivanja dijakov v dijaških domovih: mnogi med njimi so se prav zaradi tovrstne finančne pomoči sploh lahko odločili za šolanje zunaj svojega kraja oziroma so z njim lahko nadaljevali. Ob koncu šolskega leta je o pomenu tega sklada za dijake doma Lizike Jančar v Mariboru spregovorila tudi pedagoginja in svetovalna delavka doma Vlasta Prajnc.

Brez zbrane pomoči bi nekateri morali šolanje opustiti, nekateri pa se na želeno šolo sploh ne bi mogli vpisati

“To je bilo tako veselje, da sem takoj poklicala v Ljubljano na ZPM Moste Polje gospo Tino Kočar in ji rekla – žal mi je, da niste tukaj, pa da niste deležni tega, kaj se s takim otrokom dogaja, ko izve, da je prejemnik subvencije. Ker sploh ne more verjeti, da je rešen. Tudi mogoče naših pritiskov na starše: ‘niste plačali, poravnati je treba’,” se trenutkov, ko so dijakom sporočili, da jim bo Dijaški sklad Botrstva subvencioniral bivanje v dijaškem domu, spominja pedagoginja in svetovalna delavka v Dijaškem domu Lizike Jančar v Mariboru Vlasta Prajnc. Dijak lahko zadiha, lahko si kupi tudi potrebščine, ki jih potrebuje za šolo, stvari za osebno higieno. Vsekakor je v takih trenutkih čudovito biti zraven. To je privilegij mojega poklica!”

Štipendija ne krije niti stroškov bivanja, kje so še potrebščine in prevoz …

Dijaški dom Lizike Jančar v Mariboru je eden od 19 domov, sodelujočih v projektu Dijaški sklad. V začetku šolskega leta so po strogih kriterijih prijavili 89 dijakinj oz. dijakov z vseh koncev države, ki so jim za vse šolsko leto omogočili vsaj delno subvencioniranje prebivanja v dijaškem domu. Dijakom in njihovim družinam taka pomoč prinaša res strašansko olajšanje: “Konkretno je to pomenilo kar za nekaj naših dijakov, da so lahko ostali v dijaškem domu in pa na drugi strani, da so lahko živeli normalno življenje, tako kot naj bi ga najstnik živel. To pa zato, ker sicer večina dobiva štipendijo, ki znaša nekje 180 evrov, bivanje v dijaškem domu pa stane več kot 200, kar pomeni, da štipendija ne zadošča niti za plačilo tega stroška. Dijak pa se mora tudi pripeljati v dijaški dom, ogromno je potrebščin: na primer frizerke potrebujejo ogromno materiala v prvem letniku, mesarji nože, gostinci uniforme … Od septembra smo opažali, da nekaj dijakov ne zmore več teh stroškov, ki nastajajo.”

Sploh si ne predstavljamo, kako zelo stiska vpliva na dijake

Stiske, ki jih doživljajo doma, in negotovost, ali bo prihodnji mesec postelja v domu še njihova, na dijake izjemno vpliva. “Mislim, da vpliva bolj, kot si sploh lahko predstavljamo. Ko gre vse gladko, smo vsi veseli, vsi prijazni. Ko v družini zaškripa na tem področju, mislim, da nastane prav velika mora in to se pozna pri vsem: taki dijaki so velikokrat bolj zaprti vase, ne družijo se toliko ali pa se družijo s tistimi sebi enakimi, skratka kot da so ujeti v neki svoj svet, kar pa ni prav!”

Prevozi odlično subvencionirani, a če jih ni …

Doslej so takim dijakom skušali pomagati z donacijami različnih humanitarnih društev, a to so le zelo kratkotrajne rešitve, poudarja Vlasta Prajnc. Problem je namreč, ker je država zelo dobro poskrbela za subvencioniranje prevozov, za tiste, ki zaradi velike oddaljenosti od šole ali zaradi neobstoječega javnega prevoza te možnosti ne morejo izkoristiti, pa ne daje možnosti sistemske subvencije plačila bivanja v domu, čeprav gre za najbolj socialno ogrožene dijake: “Dijaški dom ni subvencioniran. Tu so neke izjeme, ki pa veljajo le, če je več otrok iz iste družine: takrat plačajo za enega, drugi imajo brezplačno. Ampak takih parov imamo samo nekaj. Sicer pa nekih dodatnih pomoči za bivanje v dijaškem domu ni. Država subvencionira prevoz, pri prevozih pa se zgodi, da dijaka, ki bi mu bivanje v domu zaradi oddaljenosti šolanje zelo olajšalo, starši ne vpišejo v dom z argumentom,  ker ima subvencioniran prevoz – dijaški dom pa bi bil za družino prevelik strošek. Tako da so nekateri mogoče na dan izgubljali dve uri ali pa tudi več za prevoz, tu pa bi imeli do šole morda pet minut in pa tri tople obroke. Ne bi jim bilo treba vstajati ob štirih ali petih zjutraj. Državna pomoč je zagotovo dobrodošla, ampak morda bi morala biti v teh primerih bolj fleksibilna.”

Otrokom pomoč botrov veliko pomeni. Hvala tudi v našem imenu. pic.twitter.com/nmCxVnPL2c

— Botrstvo v Sloveniji (@Botrstvo) May 17, 2017

Stvari le na videz urejene

Tudi zato, ker nekateri med njimi doma živijo v nepredstavljivih razmerah in jim dijaški dom lahko ponuja bistveno boljše razmere za učenje in razvoj vsaj med tednom: “Vsako leto prihajajo dijaki, za katere opažamo, da dejansko prihajajo iz velike, velike revščine, da so njihova oblačila, tudi njihove potovalne torbe, s katerimi pridejo, prepojeni z vonjem, po katerem lahko sklepamo, da vsi družinski člani bivajo v črni kuhinji … Potem vidimo tudi, da ni bilo sredstev za obisk zobozdravnika. Letos smo imeli tudi dijakinjo, ki si je poškodovala nogo in niso imeli doma denarja, da bi pravočasno prišla do zdravnika, tako da je ta poškodba ostala zanemarjena. Pogosto se nam zdi, da je v družbi za otroke in mladostnike vse urejeno, ampak štipendija ne zadošča, ker dijake skrbi, kako bo živela družina. Pri osemnajstih letih se ukvarjajo tudi s tem, kje bodo dobili denar za kurjavo, zato dijaki svoje dohodke dajejo za nakup drv … To je za tiste otroke, ki ne živijo v pomanjkanju, nepredstavljivo.”

Čim krajši čas šolanja, da so čim prej družini v pomoč

A stiska ni le vprašanje, kako plačati dijaški dom, pač pa za številne že prej tudi odločitev, ali se sploh vpisati na želeno šolo, če te ni mogoče obiskovati od doma in je selitev nujna. Prav strošek dijaškega doma je za nekatere odločilen pri odločitvi za poklicno pot. “Pri vpisu se srečujemo z dijaki, ki so že pri nas prijavljeni, potem pa starši nenadoma to odpovejo s pojasnilom, da bo ostal kar v domačem kraju, ker si ne morejo privoščiti financiranja otroka zunaj domačega kraja. Tu bi morali družba in posamezniki narediti vse, da bi tak otrok imel možnosti. Zgodi se tudi, da bi nekdo z odličnim uspehom v triletnem izobraževanju lahko nadaljeval šolanje, naredil še dve leti, pa potem šel študirat, vendar je njegov glavni cilj čimprejšnja zaposlitev in s tem pomoč družini. Čeprav z najnižjo možno plačo in mu bo morda ostalo samo sto evrov, vendar bo lahko dal staršem, da bodo preživeli na kmetiji.”

A k sreči se zaradi spodbujanja osebja v dijaškem domu in seveda zaradi izdatne pomoči Dijaškega sklada projekta Botrstvo kakšna življenjska pot zasuče tudi v srečnejšo smer. “Prav ta mesec sta prišli dijakinja, za katero nisem pričakovala, da jo bom še srečala, in njena mama. Z dijakinjo sva veliko govorili, kako bi bilo smiselno nadaljevati izobraževanje, a je bila stiska doma zelo velika in se je odločala za iskanje službe. Zdaj pa sta prinesli prijavnico za prihodnje leto. Zelo sem bila vesela in zdelo se mi je, da sem si zaslužila svojo plačo,” z ganjenostjo v glasu pove sogovornica.

123.000 evrov spremenilo življenja

Tudi v prihodnjem šolskem letu bodo lahko podporo za nadaljnje šolanje s subvencijo za plačilo dijaških domov dobili vsi letos vključeni dijaki, ki so letnik uspešno končali in se bodo šolali še naprej. Od 89 dijakov le štirje iz zdravstvenih ali drugih razlogov šolskega leta niso mogli končati, prihodnje leto pa bodo lahko pomoč dobili tudi dijaki, ki šele začenjajo srednješolsko izobraževanje. Letos je bilo za subvencijo bivanja v dijaških domovih porabljenih nekaj več kot 123.000 evrov iz Botrskega sklada. To je sklad, v katerega se stekajo tudi sredstva, ki jih z vsakotedenskim glasovanjem za ime tedna oz. tudi ime meseca prispevate poslušalci Vala 202. Nekaj sredstev za dijake je že zagotovljenih tudi za prihodnje šolsko leto. Vsaka donacija pa možnosti za uspešno šolanje dijakov le še povečuje.

Hvala prav vsem, ki na kakršen koli drug način pomagate mladostnikom do boljše prihodnosti.


Botrstvo

548 epizod


Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.

Dijaški sklad močno olajšal šolanje 89 dijakom

12.06.2017

Zadnjo petletko Vala 202 je zagotovo zaznamovala tudi podpora projektu Botrstvo, v katerem se je tudi zaradi naše odmevne medijske podpore zbralo za več kot 9.5 mio evrov pomoči za najrevnejše otroke z vseh koncev Slovenije. V teh letih smo ne le opozarjali na posamezne usode otrok in na številne sistemske pomanjkljivosti, ki so otroke dobesedno potiskale v revščino, pač pa smo skušali najti tudi rešitve za neposredno pomoč. Tako že nekaj let s posebnimi akcijami in z vse bolj odmevnimi dražbami pomagamo zbirati sredstva za obšolske dejavnosti in razvoj talentov ter za kakovostno preživljanje počitnic in prostega časa. Zadnje leto pa smo z veselje podprli tudi Dijaški sklad, namenjen sofinanciranju bivanja dijakov v dijaških domovih: mnogi med njimi so se prav zaradi tovrstne finančne pomoči sploh lahko odločili za šolanje zunaj svojega kraja oziroma so z njim lahko nadaljevali. Ob koncu šolskega leta je o pomenu tega sklada za dijake doma Lizike Jančar v Mariboru spregovorila tudi pedagoginja in svetovalna delavka doma Vlasta Prajnc.

Brez zbrane pomoči bi nekateri morali šolanje opustiti, nekateri pa se na želeno šolo sploh ne bi mogli vpisati

“To je bilo tako veselje, da sem takoj poklicala v Ljubljano na ZPM Moste Polje gospo Tino Kočar in ji rekla – žal mi je, da niste tukaj, pa da niste deležni tega, kaj se s takim otrokom dogaja, ko izve, da je prejemnik subvencije. Ker sploh ne more verjeti, da je rešen. Tudi mogoče naših pritiskov na starše: ‘niste plačali, poravnati je treba’,” se trenutkov, ko so dijakom sporočili, da jim bo Dijaški sklad Botrstva subvencioniral bivanje v dijaškem domu, spominja pedagoginja in svetovalna delavka v Dijaškem domu Lizike Jančar v Mariboru Vlasta Prajnc. Dijak lahko zadiha, lahko si kupi tudi potrebščine, ki jih potrebuje za šolo, stvari za osebno higieno. Vsekakor je v takih trenutkih čudovito biti zraven. To je privilegij mojega poklica!”

Štipendija ne krije niti stroškov bivanja, kje so še potrebščine in prevoz …

Dijaški dom Lizike Jančar v Mariboru je eden od 19 domov, sodelujočih v projektu Dijaški sklad. V začetku šolskega leta so po strogih kriterijih prijavili 89 dijakinj oz. dijakov z vseh koncev države, ki so jim za vse šolsko leto omogočili vsaj delno subvencioniranje prebivanja v dijaškem domu. Dijakom in njihovim družinam taka pomoč prinaša res strašansko olajšanje: “Konkretno je to pomenilo kar za nekaj naših dijakov, da so lahko ostali v dijaškem domu in pa na drugi strani, da so lahko živeli normalno življenje, tako kot naj bi ga najstnik živel. To pa zato, ker sicer večina dobiva štipendijo, ki znaša nekje 180 evrov, bivanje v dijaškem domu pa stane več kot 200, kar pomeni, da štipendija ne zadošča niti za plačilo tega stroška. Dijak pa se mora tudi pripeljati v dijaški dom, ogromno je potrebščin: na primer frizerke potrebujejo ogromno materiala v prvem letniku, mesarji nože, gostinci uniforme … Od septembra smo opažali, da nekaj dijakov ne zmore več teh stroškov, ki nastajajo.”

Sploh si ne predstavljamo, kako zelo stiska vpliva na dijake

Stiske, ki jih doživljajo doma, in negotovost, ali bo prihodnji mesec postelja v domu še njihova, na dijake izjemno vpliva. “Mislim, da vpliva bolj, kot si sploh lahko predstavljamo. Ko gre vse gladko, smo vsi veseli, vsi prijazni. Ko v družini zaškripa na tem področju, mislim, da nastane prav velika mora in to se pozna pri vsem: taki dijaki so velikokrat bolj zaprti vase, ne družijo se toliko ali pa se družijo s tistimi sebi enakimi, skratka kot da so ujeti v neki svoj svet, kar pa ni prav!”

Prevozi odlično subvencionirani, a če jih ni …

Doslej so takim dijakom skušali pomagati z donacijami različnih humanitarnih društev, a to so le zelo kratkotrajne rešitve, poudarja Vlasta Prajnc. Problem je namreč, ker je država zelo dobro poskrbela za subvencioniranje prevozov, za tiste, ki zaradi velike oddaljenosti od šole ali zaradi neobstoječega javnega prevoza te možnosti ne morejo izkoristiti, pa ne daje možnosti sistemske subvencije plačila bivanja v domu, čeprav gre za najbolj socialno ogrožene dijake: “Dijaški dom ni subvencioniran. Tu so neke izjeme, ki pa veljajo le, če je več otrok iz iste družine: takrat plačajo za enega, drugi imajo brezplačno. Ampak takih parov imamo samo nekaj. Sicer pa nekih dodatnih pomoči za bivanje v dijaškem domu ni. Država subvencionira prevoz, pri prevozih pa se zgodi, da dijaka, ki bi mu bivanje v domu zaradi oddaljenosti šolanje zelo olajšalo, starši ne vpišejo v dom z argumentom,  ker ima subvencioniran prevoz – dijaški dom pa bi bil za družino prevelik strošek. Tako da so nekateri mogoče na dan izgubljali dve uri ali pa tudi več za prevoz, tu pa bi imeli do šole morda pet minut in pa tri tople obroke. Ne bi jim bilo treba vstajati ob štirih ali petih zjutraj. Državna pomoč je zagotovo dobrodošla, ampak morda bi morala biti v teh primerih bolj fleksibilna.”

Otrokom pomoč botrov veliko pomeni. Hvala tudi v našem imenu. pic.twitter.com/nmCxVnPL2c

— Botrstvo v Sloveniji (@Botrstvo) May 17, 2017

Stvari le na videz urejene

Tudi zato, ker nekateri med njimi doma živijo v nepredstavljivih razmerah in jim dijaški dom lahko ponuja bistveno boljše razmere za učenje in razvoj vsaj med tednom: “Vsako leto prihajajo dijaki, za katere opažamo, da dejansko prihajajo iz velike, velike revščine, da so njihova oblačila, tudi njihove potovalne torbe, s katerimi pridejo, prepojeni z vonjem, po katerem lahko sklepamo, da vsi družinski člani bivajo v črni kuhinji … Potem vidimo tudi, da ni bilo sredstev za obisk zobozdravnika. Letos smo imeli tudi dijakinjo, ki si je poškodovala nogo in niso imeli doma denarja, da bi pravočasno prišla do zdravnika, tako da je ta poškodba ostala zanemarjena. Pogosto se nam zdi, da je v družbi za otroke in mladostnike vse urejeno, ampak štipendija ne zadošča, ker dijake skrbi, kako bo živela družina. Pri osemnajstih letih se ukvarjajo tudi s tem, kje bodo dobili denar za kurjavo, zato dijaki svoje dohodke dajejo za nakup drv … To je za tiste otroke, ki ne živijo v pomanjkanju, nepredstavljivo.”

Čim krajši čas šolanja, da so čim prej družini v pomoč

A stiska ni le vprašanje, kako plačati dijaški dom, pač pa za številne že prej tudi odločitev, ali se sploh vpisati na želeno šolo, če te ni mogoče obiskovati od doma in je selitev nujna. Prav strošek dijaškega doma je za nekatere odločilen pri odločitvi za poklicno pot. “Pri vpisu se srečujemo z dijaki, ki so že pri nas prijavljeni, potem pa starši nenadoma to odpovejo s pojasnilom, da bo ostal kar v domačem kraju, ker si ne morejo privoščiti financiranja otroka zunaj domačega kraja. Tu bi morali družba in posamezniki narediti vse, da bi tak otrok imel možnosti. Zgodi se tudi, da bi nekdo z odličnim uspehom v triletnem izobraževanju lahko nadaljeval šolanje, naredil še dve leti, pa potem šel študirat, vendar je njegov glavni cilj čimprejšnja zaposlitev in s tem pomoč družini. Čeprav z najnižjo možno plačo in mu bo morda ostalo samo sto evrov, vendar bo lahko dal staršem, da bodo preživeli na kmetiji.”

A k sreči se zaradi spodbujanja osebja v dijaškem domu in seveda zaradi izdatne pomoči Dijaškega sklada projekta Botrstvo kakšna življenjska pot zasuče tudi v srečnejšo smer. “Prav ta mesec sta prišli dijakinja, za katero nisem pričakovala, da jo bom še srečala, in njena mama. Z dijakinjo sva veliko govorili, kako bi bilo smiselno nadaljevati izobraževanje, a je bila stiska doma zelo velika in se je odločala za iskanje službe. Zdaj pa sta prinesli prijavnico za prihodnje leto. Zelo sem bila vesela in zdelo se mi je, da sem si zaslužila svojo plačo,” z ganjenostjo v glasu pove sogovornica.

123.000 evrov spremenilo življenja

Tudi v prihodnjem šolskem letu bodo lahko podporo za nadaljnje šolanje s subvencijo za plačilo dijaških domov dobili vsi letos vključeni dijaki, ki so letnik uspešno končali in se bodo šolali še naprej. Od 89 dijakov le štirje iz zdravstvenih ali drugih razlogov šolskega leta niso mogli končati, prihodnje leto pa bodo lahko pomoč dobili tudi dijaki, ki šele začenjajo srednješolsko izobraževanje. Letos je bilo za subvencijo bivanja v dijaških domovih porabljenih nekaj več kot 123.000 evrov iz Botrskega sklada. To je sklad, v katerega se stekajo tudi sredstva, ki jih z vsakotedenskim glasovanjem za ime tedna oz. tudi ime meseca prispevate poslušalci Vala 202. Nekaj sredstev za dijake je že zagotovljenih tudi za prihodnje šolsko leto. Vsaka donacija pa možnosti za uspešno šolanje dijakov le še povečuje.

Hvala prav vsem, ki na kakršen koli drug način pomagate mladostnikom do boljše prihodnosti.


30.04.2018

Minimalni dohodek nujen ne le za preživetje, ampak tudi za socialno vključenost vseh ljudi

O minimalni plači ali o minimalni pokojnini v naši družbi pogosto tečejo razprave. Manj blizu pa nam je koncept minimalnega dohodka, ki bi pomenil zagotovilo za dostojno preživetje in socialno vključenost prav vsakega člana družbe. Evropska mreža minimalnih dohodkov se kot neformalna mreža organizacij in posameznikov zato že nekaj let trudi okrepiti razpravo o tem, kakšen koncept minimalnega dohodka v Evropi zares potrebujemo.


23.04.2018

Trimesečni Nace ima že 18 diagnoz

Čeprav so zdravstvene težave v družini stalnica, saj ima Urškina in Nacetova mama že vrsto let srčni spodbujevalnik in neznosne bolečine v hrbtenici, Urška pa je hud astmatik in se bori z dermatitisom, se je najhujša preizkušnja mlade in prizadevne družine začela šele z Nacetovim rojstvom. Po številnih postavljenih diagnozah zdravniki napovedujejo, da bo Nace najbrž invalid, vse življenje odvisen od pomoči drugih. Ob vseh zdravstvenih težavah pa se družina spopada še s tem, kako sanirati v neurju uničeno streho.


16.04.2018

Projekt »Dobro sem« za pomoč najbolj ranljivim

V projektu “Dobro sem”, ki s pomočjo laičnih trenerjev poteka že drugo leto, lahko ljudje iz najbolj ranljivih skupin dobijo številna nova znanja in veščine s področja duševnega zdravja in dobrega počutja. Duševno zdravje namreč ne pomeni le odsotnosti duševnih bolezni, pač pa vsakodnevno dobro počutje, motiviranost, večjo prilagodljivost in sposobnost spopadanja z manjšimi ali večjimi življenjskimi napori in neprijetnimi dogodki. Te brezplačne delavnice so namenjene predvsem srednješolcem, brezposelnim mladim in staršem mladoletnih otrok ter tistim, ki živijo v socialni ter finančni negotovosti, zato nanje opozarjamo v naši oddaji.


09.04.2018

To so otroci številnih talentov, a brez pravih možnosti za njihov razvoj

Člani Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto že vrsto let vsak dan v treh romskih naseljih nudijo učno pomoč, učenje slovenščine in drugih vsakodnevnih veščin in možnost kakovostnega preživljanja prostega časa. Športne, plesne in druge delavnice so iz leta v leto bolj obiskane in otroci, ki v uradnem šolskem sistemu pogosto obstanejo na stranskem tiru, tukaj kažejo številne talente, pravi strokovna vodja programov Andreja Luštek. In mladi plesalci iz romskih naselij blizu Novega mesta, ki jih že drugo leto poučuje Klara Magič Lunai iz Društva za razvijanje kreativnega gibanja Arabeska, že ta mesec odhajajo na svoje prvo plesno tekmovanje!


02.04.2018

Botrstvo povezalo medije

V šestih letih naše podpore Botrstvu se je zvrstilo tudi nekaj zelo odmevnih dražb, prav pred letom dni tudi dražba lokov dueta 2Cellos, ki je skupaj z dodatno donacijo anonimne poslušalke zagotovila skupno 17.000 evrov pomoči za nekaj izjemnih glasbenih talentov iz projekta Botrstvo. In tudi takrat se je izkazalo, kako močno je projekt Botrstvo povezal ne le pomoči potrebne, donatorje in botre, pač pa je v vseh teh letih stkal tudi močne povezave med mediji. Čeprav se mediji sicer dojemamo predvsem kot konkurenca. O tem razmišljajo Anja Hreščak, Tjaša Slokar Kos, Barbara Štrukelj, Slavko Bobovnik in Aleš Kocjan.


26.03.2018

Kljub zaposlitvam otrokoma ne moreta kupiti niti čevljev

Družina, ki nikoli ni živela prek svojih zmožnosti, po očetovi invalidnosti in ob težkih posledicah mamine zahtevne operacije na možganih vse bolj tone v dolgove. Dejstvo, da nekaj tisočakov posojil prijateljev zaradi izjemno nizkega bolniškega nadomestila in delne upokojitve, nimajo od kod vrniti, mami še dodatno najeda zdravje. Prav tako zavedanje, da kljub dvema zaposlitvama ne moreš otroku kupiti niti čevljev. Brez pomoči zdaj ne zmoremo več, pravi mama in priznava: ”To je res neznosno težko. Vsa moja borba s tumorjem zame ni bila tako težka kot je prositi za pomoč”.


19.03.2018

Posledice krize za duševno zdravje

Večkrat smo opozorili na to, da se bodo dolgotrajne posledice revščine, predvsem na duševnem zdravju, kazale še vrsto let po prenehanju krize. To zdaj potrjujejo tudi izkušnje Branke Strniša, psihologinje in psihoterapevtke, ki vrsto let nudi pomoč staršem in otrokom iz projekta Botrstvo.


12.03.2018

Šest let projekta Botrstvo

Projekt Botrstvo, že šest polnih let tudi v partnerstvu za Valom 202, nenehno opozarja na posledice revščine, ki jih otroci in njihove družine občutijo tudi zaradi nedomišljene socialne zakonodaje. Skoraj 12 milijonov evrov zbrane pomoči v teh letih je več kot 8.000 otrokom zagotovo vsaj za nekaj časa olajšalo življenje, a potrebe po pomoči so še vedno velike: zdaj se revščina seli med redno in prekarno zaposlene.


12.03.2018

Tretja akcija Čisto veselje

V šestih letih naše podpore projektu Botrstvo se je osnovni ideji, da boter svojemu varovancu mesečno podari 30 evrov, pridružilo veliko občasnih akcij, ki vsaka na svoj način pomagajo otrokom oz. zanje zbirajo sredstva. Med njimi je tudi akcija Čisto veselje, ki že tretjič združuje humanitarno in ekološko noto in bo vse od 12. do 24.3. 2018 z odkupom odpadnega papirja in drugih surovin na številnih zbirnih točkah po vsej Sloveniji zagotavljala sredstva za počitnice socialno najbolj ogroženih otrok. Podrobnosti pojasnimo v oddaji.


05.03.2018

Šest let sodelovanja Vala 202 in projekta Botrstvo

5. marca 2012 smo objavili prvo zgodbo deklic, ki sta po mamini smrti in ob hudi bolezni očeta potrebovali pomoč Botrstva za plačilo šolskih kosil. Takrat res zelo malo znan humanitarni projekt ZPM Moste Polje smo podprli v prepričanju, da bomo morda leto ali dve pomagali pri plačevanju zunajšolskih dejavnosti, ekskurzij, razvoja talentov. Ker da kot družba in država zagotovo znamo poskrbeti za osnovne življenjske potrebe in stiske otrok. Šele številne zgodbe otrok in njihovih bližnjih so nam, poslušalcem in javnosti nasploh odprle oči, kako otroci s socialnoekonomskega dna zares živijo in kako so pogubne posledice spremenjenega socialnega sistema.


26.02.2018

Počitnice v Večgeneracijskem centru Goriške

Na številnih koncih Slovenije so lani zaživeli večgeneracijski centri, namenjeni ohranjanju socialnih stikov, medgeneracijskemu povezovanju, učenju, nadgrajevanju različnih spretnosti in veščin ljudi iz ranljivih skupin. Ob številnih delavnicah in izobraževanjih za odrasle, poseben program namenjajo tudi otrokom, sploh v času zimskih počitnic. V večgeneracijskem centru Goriške so bili minuli teden prostori polni otroškega živžava, saj so pripravili brezplačno počitniško varstvo.


19.02.2018

Čarobna zima in Krvavec

Za več kot 1100 družin je bila zima čarobnejša zaradi skupnih doživetij, izletov , predstav in drugih dejavnosti, 60 otrok pa se je lahko (prvič) preizkusilo v smučarskih veščinah. Medtem ko prava zima šele doživlja razmah, pa se akcija projekta Botrstvo Čarobna zima te dni poslavlja. Lani jeseni so jo organizirali prvič, saj so poleg obdarovanja v akciji »Trije zimski botri«, otrokom želeli omogočiti, da bi skupaj z s svojimi družinami lahko izkusili tudi zimska doživetja. In s skrbno izbiro kakovostnih predstav, izletov, koncertov in drugih doživetij, je bila zima čarobnejša za več kot 1100 družin.


12.02.2018

Da podeliš "šuse", ker jih pač lahko, nikakor ni pot do avtoritete

Osnovnošolski parlamentarci Lana, Arian in Lovro so prepričani, da bi pristnejši odnosi in iskreno zanimanje za otroke bistveno olajšali življenje tudi učiteljem. Že 27 let zapored pod okriljem ZPMS poteka tudi projekt otroškega parlamenta. Generacije otrok si vsako šolsko leto izberejo temo, o kateri nato razpravljajo na šolskih, območnih, mestnih in regijskih parlamentih, najboljši med njimi pa svoja stališča na koncu predstavijo še na državni ravni. Tema, ki so si jo izbrali za to šolsko leto, je "Šolstvo in šolski sistem". Na enem izmed območnih parlamentov so o tem, kaj jih v trenutnem šolskem sistemu moti in kakšne spremembe si želijo, razpravljali sedmošolka Lana in devetošolca Arian in Lovro. In posebej opozorili, kako na počutje v šoli in šolskih uspeh šolarjev


05.02.2018

Nehajmo se sprenevedati, šolski sistem je treba nujno spremeniti!

"Če bi znali pravočasno prepoznati otrokove težave in jim pomagati, bi od 53 otrok, ki trenutno zaradi svojih težav morajo živeti v našem domu, vsaj 23 lahko živelo v svojih družinah," grozljiv podatek o deležu otrok, ki niso pravočasno dobili ustrezne pomoči, pove direktorica Vzgojnega zavoda Planina dr. Leonida Zalokar.


29.01.2018

Klemnova in Uroševa zgodba

Brata, 12 letni Klemen in 9 letni Uroš, sta otroka s posebnimi potrebami. Po mnogih selitvah v krizni center in varno hišo zdaj z mamo živita v najeti garsonjeri. Sploh starejšega Klemna so leta hudega nasilja za vedno zaznamovala in se šola v zavodu s prilagojenim programom, mlajši Uroš pa pri pouku potrebuje številne prilagoditve in pomoč. Odrekli so se vsemu, čemur so se lahko, kljub temu pa zdaj, ko je mama močno zbolela in lahko pristane celo na invalidskem vozičku, nimajo več niti za prehrano.


22.01.2018

Ko smo po osmih mesecih znova dobiti elektriko, se je začelo novo življenje

Skoraj natanko dve leti po tem, ko ste pomagali sestrama Moniki in Juliji smo družino znova obiskali. Njuno zgodbo ste si prav gotovo zapomnili po tem, da je ob našem obisku družina že 8 mesecev živela brez elektrike. Kakšne spremembe je v njihovo življenje prinesla pomoč poslušalcev, ki je družini še vedno v pomoč pri plačilu stroškov?


15.01.2018

Alarmantno slabe možnosti za strokovno pomoč otrokom

Čeprav imajo vedenjske težave otroci iz prav vseh družbenih slojev, imajo otroci, ki živijo v socialno – ekonomsko depriviligiranih družinah, so bili izpostavljeni zlorabam ali pa so imeli nekoliko nižje umske sposobnosti in težave s samoobvladovanjem, mnogo večje možnosti za številne težave in stiske v odraslosti. To dokazuje tudi novozelandska študija, ki poteka že skoraj 45 let in dokazuje, da spregledani otroci, ki jim nihče ustrezno ne pomaga, v odraslosti postanejo tudi veliko (finančno) breme družbe. Ti dokazi bi nas morali močno skrbeti tudi zato, ker je psihološka in psihiatrična pomoč pri nas za otroke zelo težko dostopna, čakalne dobe tudi za najhujše primere so izjemno dolge, številni otroci je sploh ne dobijo.


08.01.2018

Botrstvo je bila najboljša stvar v najhujših časih mojega življenja

Naša sogovornica, mama prvošolčka, je bila primorana pustiti vse, kar sta z možem ustvarila in se zateči v materinski dom. V času, ko sta s sinom živela zgolj od socialne pomoči, jima je pomoč Botrstva – tako mesečni znesek kot drobne pozornosti, ki sta jih dobila – neizmerno veliko pomenila, se spominja sedaj, ko pomoči več ne potrebuje.


25.12.2017

Imena mesecev o projektu Botrstvo

Na zaključni prireditvi projekta Ime leta smo se z nekaterimi izbranci za Ime meseca pogovarjali tudi o pomenu Botrstva, saj sta projekta tesno povezana.


18.12.2017

Darila zelo rade dobivamo, ampak veliko lepše jih je podariti

Anastasiya, Maša, Teodora in Emma so sošolke in prijateljice, ki so se odločile, da bodo svoje rojstne dneve praznovale skupaj in se skupaj tudi odpovedale darilom: svoje prijatelje so prosile, naj raje prispevajo v sklad, s katerim so za eno leto postale botre svoji osemletni vrstnici. V tem, najbrž najintenzivnejšem obdobju obdarovanja v letu, bo morda njihova odločitev lahko navdih še za koga, ki bi namesto brezglavega kupovanja daril nekomu, ki ima vse, raje poklonil botrovanje otroku, ki potrebuje pomoč do boljšega jutri. V tem trenutku namreč na svojega botra čaka več kot 100 otrok!


Stran 16 od 28
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov