Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dijaški sklad močno olajšal šolanje 89 dijakom

12.06.2017

Zadnjo petletko Vala 202 je zagotovo zaznamovala tudi podpora projektu Botrstvo, v katerem se je tudi zaradi naše odmevne medijske podpore zbralo za več kot 9.5 mio evrov pomoči za najrevnejše otroke z vseh koncev Slovenije. V teh letih smo ne le opozarjali na posamezne usode otrok in na številne sistemske pomanjkljivosti, ki so otroke dobesedno potiskale v revščino, pač pa smo skušali najti tudi rešitve za neposredno pomoč. Tako že nekaj let s posebnimi akcijami in z vse bolj odmevnimi dražbami pomagamo zbirati sredstva za obšolske dejavnosti in razvoj talentov ter za kakovostno preživljanje počitnic in prostega časa. Zadnje leto pa smo z veselje podprli tudi Dijaški sklad, namenjen sofinanciranju bivanja dijakov v dijaških domovih: mnogi med njimi so se prav zaradi tovrstne finančne pomoči sploh lahko odločili za šolanje zunaj svojega kraja oziroma so z njim lahko nadaljevali. Ob koncu šolskega leta je o pomenu tega sklada za dijake doma Lizike Jančar v Mariboru spregovorila tudi pedagoginja in svetovalna delavka doma Vlasta Prajnc.

Brez zbrane pomoči bi nekateri morali šolanje opustiti, nekateri pa se na želeno šolo sploh ne bi mogli vpisati

“To je bilo tako veselje, da sem takoj poklicala v Ljubljano na ZPM Moste Polje gospo Tino Kočar in ji rekla – žal mi je, da niste tukaj, pa da niste deležni tega, kaj se s takim otrokom dogaja, ko izve, da je prejemnik subvencije. Ker sploh ne more verjeti, da je rešen. Tudi mogoče naših pritiskov na starše: ‘niste plačali, poravnati je treba’,” se trenutkov, ko so dijakom sporočili, da jim bo Dijaški sklad Botrstva subvencioniral bivanje v dijaškem domu, spominja pedagoginja in svetovalna delavka v Dijaškem domu Lizike Jančar v Mariboru Vlasta Prajnc. Dijak lahko zadiha, lahko si kupi tudi potrebščine, ki jih potrebuje za šolo, stvari za osebno higieno. Vsekakor je v takih trenutkih čudovito biti zraven. To je privilegij mojega poklica!”

Štipendija ne krije niti stroškov bivanja, kje so še potrebščine in prevoz …

Dijaški dom Lizike Jančar v Mariboru je eden od 19 domov, sodelujočih v projektu Dijaški sklad. V začetku šolskega leta so po strogih kriterijih prijavili 89 dijakinj oz. dijakov z vseh koncev države, ki so jim za vse šolsko leto omogočili vsaj delno subvencioniranje prebivanja v dijaškem domu. Dijakom in njihovim družinam taka pomoč prinaša res strašansko olajšanje: “Konkretno je to pomenilo kar za nekaj naših dijakov, da so lahko ostali v dijaškem domu in pa na drugi strani, da so lahko živeli normalno življenje, tako kot naj bi ga najstnik živel. To pa zato, ker sicer večina dobiva štipendijo, ki znaša nekje 180 evrov, bivanje v dijaškem domu pa stane več kot 200, kar pomeni, da štipendija ne zadošča niti za plačilo tega stroška. Dijak pa se mora tudi pripeljati v dijaški dom, ogromno je potrebščin: na primer frizerke potrebujejo ogromno materiala v prvem letniku, mesarji nože, gostinci uniforme … Od septembra smo opažali, da nekaj dijakov ne zmore več teh stroškov, ki nastajajo.”

Sploh si ne predstavljamo, kako zelo stiska vpliva na dijake

Stiske, ki jih doživljajo doma, in negotovost, ali bo prihodnji mesec postelja v domu še njihova, na dijake izjemno vpliva. “Mislim, da vpliva bolj, kot si sploh lahko predstavljamo. Ko gre vse gladko, smo vsi veseli, vsi prijazni. Ko v družini zaškripa na tem področju, mislim, da nastane prav velika mora in to se pozna pri vsem: taki dijaki so velikokrat bolj zaprti vase, ne družijo se toliko ali pa se družijo s tistimi sebi enakimi, skratka kot da so ujeti v neki svoj svet, kar pa ni prav!”

Prevozi odlično subvencionirani, a če jih ni …

Doslej so takim dijakom skušali pomagati z donacijami različnih humanitarnih društev, a to so le zelo kratkotrajne rešitve, poudarja Vlasta Prajnc. Problem je namreč, ker je država zelo dobro poskrbela za subvencioniranje prevozov, za tiste, ki zaradi velike oddaljenosti od šole ali zaradi neobstoječega javnega prevoza te možnosti ne morejo izkoristiti, pa ne daje možnosti sistemske subvencije plačila bivanja v domu, čeprav gre za najbolj socialno ogrožene dijake: “Dijaški dom ni subvencioniran. Tu so neke izjeme, ki pa veljajo le, če je več otrok iz iste družine: takrat plačajo za enega, drugi imajo brezplačno. Ampak takih parov imamo samo nekaj. Sicer pa nekih dodatnih pomoči za bivanje v dijaškem domu ni. Država subvencionira prevoz, pri prevozih pa se zgodi, da dijaka, ki bi mu bivanje v domu zaradi oddaljenosti šolanje zelo olajšalo, starši ne vpišejo v dom z argumentom,  ker ima subvencioniran prevoz – dijaški dom pa bi bil za družino prevelik strošek. Tako da so nekateri mogoče na dan izgubljali dve uri ali pa tudi več za prevoz, tu pa bi imeli do šole morda pet minut in pa tri tople obroke. Ne bi jim bilo treba vstajati ob štirih ali petih zjutraj. Državna pomoč je zagotovo dobrodošla, ampak morda bi morala biti v teh primerih bolj fleksibilna.”

Otrokom pomoč botrov veliko pomeni. Hvala tudi v našem imenu. pic.twitter.com/nmCxVnPL2c

— Botrstvo v Sloveniji (@Botrstvo) May 17, 2017

Stvari le na videz urejene

Tudi zato, ker nekateri med njimi doma živijo v nepredstavljivih razmerah in jim dijaški dom lahko ponuja bistveno boljše razmere za učenje in razvoj vsaj med tednom: “Vsako leto prihajajo dijaki, za katere opažamo, da dejansko prihajajo iz velike, velike revščine, da so njihova oblačila, tudi njihove potovalne torbe, s katerimi pridejo, prepojeni z vonjem, po katerem lahko sklepamo, da vsi družinski člani bivajo v črni kuhinji … Potem vidimo tudi, da ni bilo sredstev za obisk zobozdravnika. Letos smo imeli tudi dijakinjo, ki si je poškodovala nogo in niso imeli doma denarja, da bi pravočasno prišla do zdravnika, tako da je ta poškodba ostala zanemarjena. Pogosto se nam zdi, da je v družbi za otroke in mladostnike vse urejeno, ampak štipendija ne zadošča, ker dijake skrbi, kako bo živela družina. Pri osemnajstih letih se ukvarjajo tudi s tem, kje bodo dobili denar za kurjavo, zato dijaki svoje dohodke dajejo za nakup drv … To je za tiste otroke, ki ne živijo v pomanjkanju, nepredstavljivo.”

Čim krajši čas šolanja, da so čim prej družini v pomoč

A stiska ni le vprašanje, kako plačati dijaški dom, pač pa za številne že prej tudi odločitev, ali se sploh vpisati na želeno šolo, če te ni mogoče obiskovati od doma in je selitev nujna. Prav strošek dijaškega doma je za nekatere odločilen pri odločitvi za poklicno pot. “Pri vpisu se srečujemo z dijaki, ki so že pri nas prijavljeni, potem pa starši nenadoma to odpovejo s pojasnilom, da bo ostal kar v domačem kraju, ker si ne morejo privoščiti financiranja otroka zunaj domačega kraja. Tu bi morali družba in posamezniki narediti vse, da bi tak otrok imel možnosti. Zgodi se tudi, da bi nekdo z odličnim uspehom v triletnem izobraževanju lahko nadaljeval šolanje, naredil še dve leti, pa potem šel študirat, vendar je njegov glavni cilj čimprejšnja zaposlitev in s tem pomoč družini. Čeprav z najnižjo možno plačo in mu bo morda ostalo samo sto evrov, vendar bo lahko dal staršem, da bodo preživeli na kmetiji.”

A k sreči se zaradi spodbujanja osebja v dijaškem domu in seveda zaradi izdatne pomoči Dijaškega sklada projekta Botrstvo kakšna življenjska pot zasuče tudi v srečnejšo smer. “Prav ta mesec sta prišli dijakinja, za katero nisem pričakovala, da jo bom še srečala, in njena mama. Z dijakinjo sva veliko govorili, kako bi bilo smiselno nadaljevati izobraževanje, a je bila stiska doma zelo velika in se je odločala za iskanje službe. Zdaj pa sta prinesli prijavnico za prihodnje leto. Zelo sem bila vesela in zdelo se mi je, da sem si zaslužila svojo plačo,” z ganjenostjo v glasu pove sogovornica.

123.000 evrov spremenilo življenja

Tudi v prihodnjem šolskem letu bodo lahko podporo za nadaljnje šolanje s subvencijo za plačilo dijaških domov dobili vsi letos vključeni dijaki, ki so letnik uspešno končali in se bodo šolali še naprej. Od 89 dijakov le štirje iz zdravstvenih ali drugih razlogov šolskega leta niso mogli končati, prihodnje leto pa bodo lahko pomoč dobili tudi dijaki, ki šele začenjajo srednješolsko izobraževanje. Letos je bilo za subvencijo bivanja v dijaških domovih porabljenih nekaj več kot 123.000 evrov iz Botrskega sklada. To je sklad, v katerega se stekajo tudi sredstva, ki jih z vsakotedenskim glasovanjem za ime tedna oz. tudi ime meseca prispevate poslušalci Vala 202. Nekaj sredstev za dijake je že zagotovljenih tudi za prihodnje šolsko leto. Vsaka donacija pa možnosti za uspešno šolanje dijakov le še povečuje.

Hvala prav vsem, ki na kakršen koli drug način pomagate mladostnikom do boljše prihodnosti.


Botrstvo

548 epizod


Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.

Dijaški sklad močno olajšal šolanje 89 dijakom

12.06.2017

Zadnjo petletko Vala 202 je zagotovo zaznamovala tudi podpora projektu Botrstvo, v katerem se je tudi zaradi naše odmevne medijske podpore zbralo za več kot 9.5 mio evrov pomoči za najrevnejše otroke z vseh koncev Slovenije. V teh letih smo ne le opozarjali na posamezne usode otrok in na številne sistemske pomanjkljivosti, ki so otroke dobesedno potiskale v revščino, pač pa smo skušali najti tudi rešitve za neposredno pomoč. Tako že nekaj let s posebnimi akcijami in z vse bolj odmevnimi dražbami pomagamo zbirati sredstva za obšolske dejavnosti in razvoj talentov ter za kakovostno preživljanje počitnic in prostega časa. Zadnje leto pa smo z veselje podprli tudi Dijaški sklad, namenjen sofinanciranju bivanja dijakov v dijaških domovih: mnogi med njimi so se prav zaradi tovrstne finančne pomoči sploh lahko odločili za šolanje zunaj svojega kraja oziroma so z njim lahko nadaljevali. Ob koncu šolskega leta je o pomenu tega sklada za dijake doma Lizike Jančar v Mariboru spregovorila tudi pedagoginja in svetovalna delavka doma Vlasta Prajnc.

Brez zbrane pomoči bi nekateri morali šolanje opustiti, nekateri pa se na želeno šolo sploh ne bi mogli vpisati

“To je bilo tako veselje, da sem takoj poklicala v Ljubljano na ZPM Moste Polje gospo Tino Kočar in ji rekla – žal mi je, da niste tukaj, pa da niste deležni tega, kaj se s takim otrokom dogaja, ko izve, da je prejemnik subvencije. Ker sploh ne more verjeti, da je rešen. Tudi mogoče naših pritiskov na starše: ‘niste plačali, poravnati je treba’,” se trenutkov, ko so dijakom sporočili, da jim bo Dijaški sklad Botrstva subvencioniral bivanje v dijaškem domu, spominja pedagoginja in svetovalna delavka v Dijaškem domu Lizike Jančar v Mariboru Vlasta Prajnc. Dijak lahko zadiha, lahko si kupi tudi potrebščine, ki jih potrebuje za šolo, stvari za osebno higieno. Vsekakor je v takih trenutkih čudovito biti zraven. To je privilegij mojega poklica!”

Štipendija ne krije niti stroškov bivanja, kje so še potrebščine in prevoz …

Dijaški dom Lizike Jančar v Mariboru je eden od 19 domov, sodelujočih v projektu Dijaški sklad. V začetku šolskega leta so po strogih kriterijih prijavili 89 dijakinj oz. dijakov z vseh koncev države, ki so jim za vse šolsko leto omogočili vsaj delno subvencioniranje prebivanja v dijaškem domu. Dijakom in njihovim družinam taka pomoč prinaša res strašansko olajšanje: “Konkretno je to pomenilo kar za nekaj naših dijakov, da so lahko ostali v dijaškem domu in pa na drugi strani, da so lahko živeli normalno življenje, tako kot naj bi ga najstnik živel. To pa zato, ker sicer večina dobiva štipendijo, ki znaša nekje 180 evrov, bivanje v dijaškem domu pa stane več kot 200, kar pomeni, da štipendija ne zadošča niti za plačilo tega stroška. Dijak pa se mora tudi pripeljati v dijaški dom, ogromno je potrebščin: na primer frizerke potrebujejo ogromno materiala v prvem letniku, mesarji nože, gostinci uniforme … Od septembra smo opažali, da nekaj dijakov ne zmore več teh stroškov, ki nastajajo.”

Sploh si ne predstavljamo, kako zelo stiska vpliva na dijake

Stiske, ki jih doživljajo doma, in negotovost, ali bo prihodnji mesec postelja v domu še njihova, na dijake izjemno vpliva. “Mislim, da vpliva bolj, kot si sploh lahko predstavljamo. Ko gre vse gladko, smo vsi veseli, vsi prijazni. Ko v družini zaškripa na tem področju, mislim, da nastane prav velika mora in to se pozna pri vsem: taki dijaki so velikokrat bolj zaprti vase, ne družijo se toliko ali pa se družijo s tistimi sebi enakimi, skratka kot da so ujeti v neki svoj svet, kar pa ni prav!”

Prevozi odlično subvencionirani, a če jih ni …

Doslej so takim dijakom skušali pomagati z donacijami različnih humanitarnih društev, a to so le zelo kratkotrajne rešitve, poudarja Vlasta Prajnc. Problem je namreč, ker je država zelo dobro poskrbela za subvencioniranje prevozov, za tiste, ki zaradi velike oddaljenosti od šole ali zaradi neobstoječega javnega prevoza te možnosti ne morejo izkoristiti, pa ne daje možnosti sistemske subvencije plačila bivanja v domu, čeprav gre za najbolj socialno ogrožene dijake: “Dijaški dom ni subvencioniran. Tu so neke izjeme, ki pa veljajo le, če je več otrok iz iste družine: takrat plačajo za enega, drugi imajo brezplačno. Ampak takih parov imamo samo nekaj. Sicer pa nekih dodatnih pomoči za bivanje v dijaškem domu ni. Država subvencionira prevoz, pri prevozih pa se zgodi, da dijaka, ki bi mu bivanje v domu zaradi oddaljenosti šolanje zelo olajšalo, starši ne vpišejo v dom z argumentom,  ker ima subvencioniran prevoz – dijaški dom pa bi bil za družino prevelik strošek. Tako da so nekateri mogoče na dan izgubljali dve uri ali pa tudi več za prevoz, tu pa bi imeli do šole morda pet minut in pa tri tople obroke. Ne bi jim bilo treba vstajati ob štirih ali petih zjutraj. Državna pomoč je zagotovo dobrodošla, ampak morda bi morala biti v teh primerih bolj fleksibilna.”

Otrokom pomoč botrov veliko pomeni. Hvala tudi v našem imenu. pic.twitter.com/nmCxVnPL2c

— Botrstvo v Sloveniji (@Botrstvo) May 17, 2017

Stvari le na videz urejene

Tudi zato, ker nekateri med njimi doma živijo v nepredstavljivih razmerah in jim dijaški dom lahko ponuja bistveno boljše razmere za učenje in razvoj vsaj med tednom: “Vsako leto prihajajo dijaki, za katere opažamo, da dejansko prihajajo iz velike, velike revščine, da so njihova oblačila, tudi njihove potovalne torbe, s katerimi pridejo, prepojeni z vonjem, po katerem lahko sklepamo, da vsi družinski člani bivajo v črni kuhinji … Potem vidimo tudi, da ni bilo sredstev za obisk zobozdravnika. Letos smo imeli tudi dijakinjo, ki si je poškodovala nogo in niso imeli doma denarja, da bi pravočasno prišla do zdravnika, tako da je ta poškodba ostala zanemarjena. Pogosto se nam zdi, da je v družbi za otroke in mladostnike vse urejeno, ampak štipendija ne zadošča, ker dijake skrbi, kako bo živela družina. Pri osemnajstih letih se ukvarjajo tudi s tem, kje bodo dobili denar za kurjavo, zato dijaki svoje dohodke dajejo za nakup drv … To je za tiste otroke, ki ne živijo v pomanjkanju, nepredstavljivo.”

Čim krajši čas šolanja, da so čim prej družini v pomoč

A stiska ni le vprašanje, kako plačati dijaški dom, pač pa za številne že prej tudi odločitev, ali se sploh vpisati na želeno šolo, če te ni mogoče obiskovati od doma in je selitev nujna. Prav strošek dijaškega doma je za nekatere odločilen pri odločitvi za poklicno pot. “Pri vpisu se srečujemo z dijaki, ki so že pri nas prijavljeni, potem pa starši nenadoma to odpovejo s pojasnilom, da bo ostal kar v domačem kraju, ker si ne morejo privoščiti financiranja otroka zunaj domačega kraja. Tu bi morali družba in posamezniki narediti vse, da bi tak otrok imel možnosti. Zgodi se tudi, da bi nekdo z odličnim uspehom v triletnem izobraževanju lahko nadaljeval šolanje, naredil še dve leti, pa potem šel študirat, vendar je njegov glavni cilj čimprejšnja zaposlitev in s tem pomoč družini. Čeprav z najnižjo možno plačo in mu bo morda ostalo samo sto evrov, vendar bo lahko dal staršem, da bodo preživeli na kmetiji.”

A k sreči se zaradi spodbujanja osebja v dijaškem domu in seveda zaradi izdatne pomoči Dijaškega sklada projekta Botrstvo kakšna življenjska pot zasuče tudi v srečnejšo smer. “Prav ta mesec sta prišli dijakinja, za katero nisem pričakovala, da jo bom še srečala, in njena mama. Z dijakinjo sva veliko govorili, kako bi bilo smiselno nadaljevati izobraževanje, a je bila stiska doma zelo velika in se je odločala za iskanje službe. Zdaj pa sta prinesli prijavnico za prihodnje leto. Zelo sem bila vesela in zdelo se mi je, da sem si zaslužila svojo plačo,” z ganjenostjo v glasu pove sogovornica.

123.000 evrov spremenilo življenja

Tudi v prihodnjem šolskem letu bodo lahko podporo za nadaljnje šolanje s subvencijo za plačilo dijaških domov dobili vsi letos vključeni dijaki, ki so letnik uspešno končali in se bodo šolali še naprej. Od 89 dijakov le štirje iz zdravstvenih ali drugih razlogov šolskega leta niso mogli končati, prihodnje leto pa bodo lahko pomoč dobili tudi dijaki, ki šele začenjajo srednješolsko izobraževanje. Letos je bilo za subvencijo bivanja v dijaških domovih porabljenih nekaj več kot 123.000 evrov iz Botrskega sklada. To je sklad, v katerega se stekajo tudi sredstva, ki jih z vsakotedenskim glasovanjem za ime tedna oz. tudi ime meseca prispevate poslušalci Vala 202. Nekaj sredstev za dijake je že zagotovljenih tudi za prihodnje šolsko leto. Vsaka donacija pa možnosti za uspešno šolanje dijakov le še povečuje.

Hvala prav vsem, ki na kakršen koli drug način pomagate mladostnikom do boljše prihodnosti.


11.12.2017

Revščina in medvrstniško nasilje močno vplivata na bralno pismenost otrok

"Slabo bralno pismeni otroci ne bodo sami mogli izbirati, kaj bodo počeli v življenju. Vzeli bodo lahko le ostanke. Šli bodo na tiste šole, ki bodo imele premalo dijakov, šli bodo v službe, ki jih nihče ne želi opravljati. In slabo bralno pismenih je kar petina četrtošolcev," po objavi zadnjih podatkov o bralni pismenosti desetletnikov pri nas opozarja nacionalna koordinatorka raziskave PIRLS Marjeta Doupona s Pedagoškega inštituta v Ljubljani.


04.12.2017

Akcija Čarobna zima

Z izjavami otrok, staršev in psihoterapevta smo spomnili na pomen skupnih doživetij, ki jih otrokom in družinam omogoča akcija Čarobna zima.


27.11.2017

Več kot 4700 (skoraj) novih knjig za mlade veržejske bralce

Pred natanko dvema letoma smo poslušalce v posebni akciji povabili, naj z novimi in privlačnimi otroškimi in mladinskimi knjigami skušajo kar se da napolniti police v OŠ Veržej. To je namreč šola, v katero sta združena tako vrtec kot tudi poseben zavod za osnovnošolce iz vse Slovenije, ki so jih strokovnjaki zaradi različnih razlogov morali umakniti iz njihovih družin. Ker kraj nima druge knjižnice, oddaljene knjižnice v Murski Soboti in Ljutomeru pa so za otroke iz doma povsem nedosegljive, je šolska knjižnica še posebej pomembno stičišče in zatočišče za otroke in mladostnike. Izjemno velik odziv poslušalcev je presenetil vse, mlade bralce in zaposlene, nove knjiga pa so v knjižnico privabile tudi tiste, ki prej vanjo niso zahajali.


20.11.2017

Evro za kavo je pomembna vstopnica v vrstniško družbo

Kako pomembna reč je v življenju revnega najstnika imeti majhno žepnino, denimo tako, ki ti omogoča evro na dan za kavico s sošolci? Raziskava, ki jo je za svoj magisterij prav na primeru otrok iz Botrstva Primorka Jasmina Jerant opravila na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti kaže, da zelo. Kajti že tako majhna žepnina lahko najstnikom odpre vrata v socialno vključenost med vrstnike in s tem do socialnega kapitala, ki ga s tem dobijo za vse življenje.


13.11.2017

Akcija »Čarobna zima« za nepozabna doživetja otrok in njihovih družin

V novi akciji 'Čarobna zima' bodo otroci lahko obiskali gledališke igre, operne, baletne ali kino predstave, obiskali kopališča, odšli na sankanje in drsanje, ali pa bodo zimska doživetja izkusili na različnih izletih. Izkušnje sodelavcev ekipe Botrstva so namreč pokazale, da se družine v finančni stiski najpogosteje odpovedo prav skupnim doživetjem. Akcij, ki otrokom omogočajo različna doživetja in obiske predstav, pa tudi letovanja, sicer ni malo, je pa zelo malo takih, ki bi si za cilj zadale prav doživetja za vso družino.


06.11.2017

Vpliv gibanja na razvoj in uspeh mladostnikov

V naših oddajah pogosto opozarjamo na to, kaj vse vpliva na razslojevanje otrok. Gost današnje oddaje, predavatelj na Fakulteti za šport doc. dr. Gregor Starc, pa dodaja premalokrat omenjeno dimenzijo: pomen gibanja pri razvoju otrok in mladostnikov in njegov vpliv na uspeh v življenju. Nanizal je nekaj res pomembnih vidikov in razmislekov tudi o tem, kako lahko kot starši in kot družba dosežemo bistveno boljši razvoj mladih generacij.


30.10.2017

Nedopustno se mi zdi, da toliko otrok živi pod pragom revščine

Več kot 7400 botrov je v času obstoja projekta Botrstvo pomagalo otrokom s svojim rednim mesečnim prispevkom. Dva med njimi, gospa Barbara in gospod Andrej, sta v projektu že od začetka. O samem projektu, pa tudi o družbi in njeni skrbi za otroke, sta razmišljala v tokratni oddaji.


23.10.2017

Zdaj lahko verjamem v svoje cilje!

Smučanje je sicer med popularnejšimi športi pri nas, a je tudi med dražjimi. Zato strokovnjaki že vrsto let opozarjajo, da v selekcijah otrok in mladostnikov skorajda ni več otrok iz manj premožnih družin zgolj zato, ker še tako talentiranemu otroku ne zmorejo kriti enormnih stroškov treningov, priprav in tekmovanj. Zato smo toliko bolj veseli, kadar lahko v projektu Botrstvo s pomočjo številnih donatorjev pomagajo izjemno talentiranemu mladostniku uresničiti smučarske sanje.


16.10.2017

Film Jana Cvitkoviča "Družinica"

Tudi s koproducentsko podporo RTV Slovenija je nastal najnovejši film Jana Cvitkoviča “Družinica”, ki v angleščini nosi naslov “The basic of killing” ali v neposrednem prevodu: osnove ubijanja. Film namreč opozarja tudi na pogubne posledice, ki jih v dotlej idilično družinico vnese izguba obeh zaposlitev, a tudi zbirokratizirane in neučinkovite zakonodaje, ki ljudem v podobnih stiskah ne nudi primerne pomoči.


09.10.2017

Anjina zgodba

Za sistem je dekle, ki za bližnje sorodnike že nekaj let ne obstaja, predvsem in najprej dolžnik, ne otrok v neverjetni stiski.


02.10.2017

Spomin na šesto dobrodelno dražbo Vala 202

V njej so novega lastnika dobile zmagovite superge, ki jih je takoj po finalni tekmi projektu Botrstvo brez pomisleka podaril vzhajajoči zvezdnik svetovne košarke Luka Dončić.


29.09.2017

Finale dražbe za zmagovite superge Luke Dončića

Zmagovalne športne copate Luke Dončića smo prodali za 30.000 evrov. Hvala vsem!


27.09.2017

30.000 evrov mladim športnim talentom iz projekta Botrstvo!

Na Valu 202 je potekala že šesta velika humanitarna dražba. Tokrat je zanjo briljantni mladi košarkarski zvezdnik Luka Dončić podaril superge, ki jih je nosil na vseh pomembnih tekmah tega prvenstva, tudi na finalni.


18.09.2017

Družba ne sme izgubljati talentov zaradi stroškov!

Večkrat poudarjena podrobnost iz življenja daleč najboljšega mladega igralca pravkar minulega evropskega prvenstva, Luke Dončiča, je, da je za zagotovitev nemotenih treningov oče Saša opravljal tudi honorarna dela, tudi vozil taksi po Ljubljani. Zdaj je to le še zanimivost z Lukove izjemne športne poti, a denar je pomemben odločevalec o usodi karier številnih otrok. Tudi zatov projektu Botrstvu tako vztrajno opozarjajo na to, da družba talentov ne sme izgubljati zgolj zato, ker je je nadarjen otrok morda rodil v družini, ki naraščajočih stroškov športne ali umetniške poti ne zmore. Združena podpora donatorjev in klubov pa lahko.


11.09.2017

Vsaj nižja glasbena izobrazba je dostopna vsem nadarjenim otrokom!

“Imeli smo tudi otroke, ki so ne le nižjo glasbeno šolo, pač pa tudi srednješolsko glasbeno izobrazbo pridobili tako rekoč brez finančnega prispevka staršev,” dostopnost glasbenega izobraževanja pri nas opiše predsednica Zveze slovenskih glasbenih šol in ravnateljica Konservatorija Maribor Helena Meško.


04.09.2017

Za Nino je judo najpomembnejša stvar

Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.


28.08.2017

Hvala za počitnice

Potekale so ob morju in v hribih, prinesle so številne aktivnosti, izmenjavo izkušenj, nova znanja in nove prijatelje…. Mnogi bi iztekajoče počitnice preživeli brez izkušnje letovanj, če jim teh ne bi omogočili tisti donatorji, ki razumejo, zakaj je tako pomembno, da se vsaj za nekaj poletnih dni združijo otroci iz premožnejših družin in tisti, ki jim nekaj dni radosti pomeni tudi pobeg od krutega vsakdana.


21.08.2017

Dobrdelne akcije pred začetkom šolskega leta

Peter Prevc kljub napornemu urniku priprav na novo sezono ne zanemarja projekta Botrstvo. Skupaj s podjetjem Gorenje je namreč podaril 1000 paketov zvezkov otrokom v socialni stiski. Denar zanje pa zbirata tudi dve mladi kuharski ekipi, ki s kuharskimi mojstrovinami po fer ceni razveseljujeta obiskovalce po celotni Sloveniji.


26.06.2017

Tudi hrana je za nekatere otroke vse prej kot samoumevna

Tudi hrana je za nekatere otroke vse prej kot samoumevna. Na to so ob koncu lanskega poletja opozorili spremljevalci, ki so na letovanjih spremljali otroke iz projekta Botrstvo


19.06.2017

Mlada vzgojitelja sta se prvič soočila z revščino otrok, ki prihajajo na letovanja

Mnogo otrok iz socialno ogroženih družin potrebuje vaše prispevke, da bodo tudi oni lahko jeseni svojim vrstnikom povedali, kako je bilo na morju.


Stran 17 od 28
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov