Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dijaški sklad močno olajšal šolanje 89 dijakom

12.06.2017

Zadnjo petletko Vala 202 je zagotovo zaznamovala tudi podpora projektu Botrstvo, v katerem se je tudi zaradi naše odmevne medijske podpore zbralo za več kot 9.5 mio evrov pomoči za najrevnejše otroke z vseh koncev Slovenije. V teh letih smo ne le opozarjali na posamezne usode otrok in na številne sistemske pomanjkljivosti, ki so otroke dobesedno potiskale v revščino, pač pa smo skušali najti tudi rešitve za neposredno pomoč. Tako že nekaj let s posebnimi akcijami in z vse bolj odmevnimi dražbami pomagamo zbirati sredstva za obšolske dejavnosti in razvoj talentov ter za kakovostno preživljanje počitnic in prostega časa. Zadnje leto pa smo z veselje podprli tudi Dijaški sklad, namenjen sofinanciranju bivanja dijakov v dijaških domovih: mnogi med njimi so se prav zaradi tovrstne finančne pomoči sploh lahko odločili za šolanje zunaj svojega kraja oziroma so z njim lahko nadaljevali. Ob koncu šolskega leta je o pomenu tega sklada za dijake doma Lizike Jančar v Mariboru spregovorila tudi pedagoginja in svetovalna delavka doma Vlasta Prajnc.

Brez zbrane pomoči bi nekateri morali šolanje opustiti, nekateri pa se na želeno šolo sploh ne bi mogli vpisati

“To je bilo tako veselje, da sem takoj poklicala v Ljubljano na ZPM Moste Polje gospo Tino Kočar in ji rekla – žal mi je, da niste tukaj, pa da niste deležni tega, kaj se s takim otrokom dogaja, ko izve, da je prejemnik subvencije. Ker sploh ne more verjeti, da je rešen. Tudi mogoče naših pritiskov na starše: ‘niste plačali, poravnati je treba’,” se trenutkov, ko so dijakom sporočili, da jim bo Dijaški sklad Botrstva subvencioniral bivanje v dijaškem domu, spominja pedagoginja in svetovalna delavka v Dijaškem domu Lizike Jančar v Mariboru Vlasta Prajnc. Dijak lahko zadiha, lahko si kupi tudi potrebščine, ki jih potrebuje za šolo, stvari za osebno higieno. Vsekakor je v takih trenutkih čudovito biti zraven. To je privilegij mojega poklica!”

Štipendija ne krije niti stroškov bivanja, kje so še potrebščine in prevoz …

Dijaški dom Lizike Jančar v Mariboru je eden od 19 domov, sodelujočih v projektu Dijaški sklad. V začetku šolskega leta so po strogih kriterijih prijavili 89 dijakinj oz. dijakov z vseh koncev države, ki so jim za vse šolsko leto omogočili vsaj delno subvencioniranje prebivanja v dijaškem domu. Dijakom in njihovim družinam taka pomoč prinaša res strašansko olajšanje: “Konkretno je to pomenilo kar za nekaj naših dijakov, da so lahko ostali v dijaškem domu in pa na drugi strani, da so lahko živeli normalno življenje, tako kot naj bi ga najstnik živel. To pa zato, ker sicer večina dobiva štipendijo, ki znaša nekje 180 evrov, bivanje v dijaškem domu pa stane več kot 200, kar pomeni, da štipendija ne zadošča niti za plačilo tega stroška. Dijak pa se mora tudi pripeljati v dijaški dom, ogromno je potrebščin: na primer frizerke potrebujejo ogromno materiala v prvem letniku, mesarji nože, gostinci uniforme … Od septembra smo opažali, da nekaj dijakov ne zmore več teh stroškov, ki nastajajo.”

Sploh si ne predstavljamo, kako zelo stiska vpliva na dijake

Stiske, ki jih doživljajo doma, in negotovost, ali bo prihodnji mesec postelja v domu še njihova, na dijake izjemno vpliva. “Mislim, da vpliva bolj, kot si sploh lahko predstavljamo. Ko gre vse gladko, smo vsi veseli, vsi prijazni. Ko v družini zaškripa na tem področju, mislim, da nastane prav velika mora in to se pozna pri vsem: taki dijaki so velikokrat bolj zaprti vase, ne družijo se toliko ali pa se družijo s tistimi sebi enakimi, skratka kot da so ujeti v neki svoj svet, kar pa ni prav!”

Prevozi odlično subvencionirani, a če jih ni …

Doslej so takim dijakom skušali pomagati z donacijami različnih humanitarnih društev, a to so le zelo kratkotrajne rešitve, poudarja Vlasta Prajnc. Problem je namreč, ker je država zelo dobro poskrbela za subvencioniranje prevozov, za tiste, ki zaradi velike oddaljenosti od šole ali zaradi neobstoječega javnega prevoza te možnosti ne morejo izkoristiti, pa ne daje možnosti sistemske subvencije plačila bivanja v domu, čeprav gre za najbolj socialno ogrožene dijake: “Dijaški dom ni subvencioniran. Tu so neke izjeme, ki pa veljajo le, če je več otrok iz iste družine: takrat plačajo za enega, drugi imajo brezplačno. Ampak takih parov imamo samo nekaj. Sicer pa nekih dodatnih pomoči za bivanje v dijaškem domu ni. Država subvencionira prevoz, pri prevozih pa se zgodi, da dijaka, ki bi mu bivanje v domu zaradi oddaljenosti šolanje zelo olajšalo, starši ne vpišejo v dom z argumentom,  ker ima subvencioniran prevoz – dijaški dom pa bi bil za družino prevelik strošek. Tako da so nekateri mogoče na dan izgubljali dve uri ali pa tudi več za prevoz, tu pa bi imeli do šole morda pet minut in pa tri tople obroke. Ne bi jim bilo treba vstajati ob štirih ali petih zjutraj. Državna pomoč je zagotovo dobrodošla, ampak morda bi morala biti v teh primerih bolj fleksibilna.”

Otrokom pomoč botrov veliko pomeni. Hvala tudi v našem imenu. pic.twitter.com/nmCxVnPL2c

— Botrstvo v Sloveniji (@Botrstvo) May 17, 2017

Stvari le na videz urejene

Tudi zato, ker nekateri med njimi doma živijo v nepredstavljivih razmerah in jim dijaški dom lahko ponuja bistveno boljše razmere za učenje in razvoj vsaj med tednom: “Vsako leto prihajajo dijaki, za katere opažamo, da dejansko prihajajo iz velike, velike revščine, da so njihova oblačila, tudi njihove potovalne torbe, s katerimi pridejo, prepojeni z vonjem, po katerem lahko sklepamo, da vsi družinski člani bivajo v črni kuhinji … Potem vidimo tudi, da ni bilo sredstev za obisk zobozdravnika. Letos smo imeli tudi dijakinjo, ki si je poškodovala nogo in niso imeli doma denarja, da bi pravočasno prišla do zdravnika, tako da je ta poškodba ostala zanemarjena. Pogosto se nam zdi, da je v družbi za otroke in mladostnike vse urejeno, ampak štipendija ne zadošča, ker dijake skrbi, kako bo živela družina. Pri osemnajstih letih se ukvarjajo tudi s tem, kje bodo dobili denar za kurjavo, zato dijaki svoje dohodke dajejo za nakup drv … To je za tiste otroke, ki ne živijo v pomanjkanju, nepredstavljivo.”

Čim krajši čas šolanja, da so čim prej družini v pomoč

A stiska ni le vprašanje, kako plačati dijaški dom, pač pa za številne že prej tudi odločitev, ali se sploh vpisati na želeno šolo, če te ni mogoče obiskovati od doma in je selitev nujna. Prav strošek dijaškega doma je za nekatere odločilen pri odločitvi za poklicno pot. “Pri vpisu se srečujemo z dijaki, ki so že pri nas prijavljeni, potem pa starši nenadoma to odpovejo s pojasnilom, da bo ostal kar v domačem kraju, ker si ne morejo privoščiti financiranja otroka zunaj domačega kraja. Tu bi morali družba in posamezniki narediti vse, da bi tak otrok imel možnosti. Zgodi se tudi, da bi nekdo z odličnim uspehom v triletnem izobraževanju lahko nadaljeval šolanje, naredil še dve leti, pa potem šel študirat, vendar je njegov glavni cilj čimprejšnja zaposlitev in s tem pomoč družini. Čeprav z najnižjo možno plačo in mu bo morda ostalo samo sto evrov, vendar bo lahko dal staršem, da bodo preživeli na kmetiji.”

A k sreči se zaradi spodbujanja osebja v dijaškem domu in seveda zaradi izdatne pomoči Dijaškega sklada projekta Botrstvo kakšna življenjska pot zasuče tudi v srečnejšo smer. “Prav ta mesec sta prišli dijakinja, za katero nisem pričakovala, da jo bom še srečala, in njena mama. Z dijakinjo sva veliko govorili, kako bi bilo smiselno nadaljevati izobraževanje, a je bila stiska doma zelo velika in se je odločala za iskanje službe. Zdaj pa sta prinesli prijavnico za prihodnje leto. Zelo sem bila vesela in zdelo se mi je, da sem si zaslužila svojo plačo,” z ganjenostjo v glasu pove sogovornica.

123.000 evrov spremenilo življenja

Tudi v prihodnjem šolskem letu bodo lahko podporo za nadaljnje šolanje s subvencijo za plačilo dijaških domov dobili vsi letos vključeni dijaki, ki so letnik uspešno končali in se bodo šolali še naprej. Od 89 dijakov le štirje iz zdravstvenih ali drugih razlogov šolskega leta niso mogli končati, prihodnje leto pa bodo lahko pomoč dobili tudi dijaki, ki šele začenjajo srednješolsko izobraževanje. Letos je bilo za subvencijo bivanja v dijaških domovih porabljenih nekaj več kot 123.000 evrov iz Botrskega sklada. To je sklad, v katerega se stekajo tudi sredstva, ki jih z vsakotedenskim glasovanjem za ime tedna oz. tudi ime meseca prispevate poslušalci Vala 202. Nekaj sredstev za dijake je že zagotovljenih tudi za prihodnje šolsko leto. Vsaka donacija pa možnosti za uspešno šolanje dijakov le še povečuje.

Hvala prav vsem, ki na kakršen koli drug način pomagate mladostnikom do boljše prihodnosti.


Botrstvo

548 epizod


Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.

Dijaški sklad močno olajšal šolanje 89 dijakom

12.06.2017

Zadnjo petletko Vala 202 je zagotovo zaznamovala tudi podpora projektu Botrstvo, v katerem se je tudi zaradi naše odmevne medijske podpore zbralo za več kot 9.5 mio evrov pomoči za najrevnejše otroke z vseh koncev Slovenije. V teh letih smo ne le opozarjali na posamezne usode otrok in na številne sistemske pomanjkljivosti, ki so otroke dobesedno potiskale v revščino, pač pa smo skušali najti tudi rešitve za neposredno pomoč. Tako že nekaj let s posebnimi akcijami in z vse bolj odmevnimi dražbami pomagamo zbirati sredstva za obšolske dejavnosti in razvoj talentov ter za kakovostno preživljanje počitnic in prostega časa. Zadnje leto pa smo z veselje podprli tudi Dijaški sklad, namenjen sofinanciranju bivanja dijakov v dijaških domovih: mnogi med njimi so se prav zaradi tovrstne finančne pomoči sploh lahko odločili za šolanje zunaj svojega kraja oziroma so z njim lahko nadaljevali. Ob koncu šolskega leta je o pomenu tega sklada za dijake doma Lizike Jančar v Mariboru spregovorila tudi pedagoginja in svetovalna delavka doma Vlasta Prajnc.

Brez zbrane pomoči bi nekateri morali šolanje opustiti, nekateri pa se na želeno šolo sploh ne bi mogli vpisati

“To je bilo tako veselje, da sem takoj poklicala v Ljubljano na ZPM Moste Polje gospo Tino Kočar in ji rekla – žal mi je, da niste tukaj, pa da niste deležni tega, kaj se s takim otrokom dogaja, ko izve, da je prejemnik subvencije. Ker sploh ne more verjeti, da je rešen. Tudi mogoče naših pritiskov na starše: ‘niste plačali, poravnati je treba’,” se trenutkov, ko so dijakom sporočili, da jim bo Dijaški sklad Botrstva subvencioniral bivanje v dijaškem domu, spominja pedagoginja in svetovalna delavka v Dijaškem domu Lizike Jančar v Mariboru Vlasta Prajnc. Dijak lahko zadiha, lahko si kupi tudi potrebščine, ki jih potrebuje za šolo, stvari za osebno higieno. Vsekakor je v takih trenutkih čudovito biti zraven. To je privilegij mojega poklica!”

Štipendija ne krije niti stroškov bivanja, kje so še potrebščine in prevoz …

Dijaški dom Lizike Jančar v Mariboru je eden od 19 domov, sodelujočih v projektu Dijaški sklad. V začetku šolskega leta so po strogih kriterijih prijavili 89 dijakinj oz. dijakov z vseh koncev države, ki so jim za vse šolsko leto omogočili vsaj delno subvencioniranje prebivanja v dijaškem domu. Dijakom in njihovim družinam taka pomoč prinaša res strašansko olajšanje: “Konkretno je to pomenilo kar za nekaj naših dijakov, da so lahko ostali v dijaškem domu in pa na drugi strani, da so lahko živeli normalno življenje, tako kot naj bi ga najstnik živel. To pa zato, ker sicer večina dobiva štipendijo, ki znaša nekje 180 evrov, bivanje v dijaškem domu pa stane več kot 200, kar pomeni, da štipendija ne zadošča niti za plačilo tega stroška. Dijak pa se mora tudi pripeljati v dijaški dom, ogromno je potrebščin: na primer frizerke potrebujejo ogromno materiala v prvem letniku, mesarji nože, gostinci uniforme … Od septembra smo opažali, da nekaj dijakov ne zmore več teh stroškov, ki nastajajo.”

Sploh si ne predstavljamo, kako zelo stiska vpliva na dijake

Stiske, ki jih doživljajo doma, in negotovost, ali bo prihodnji mesec postelja v domu še njihova, na dijake izjemno vpliva. “Mislim, da vpliva bolj, kot si sploh lahko predstavljamo. Ko gre vse gladko, smo vsi veseli, vsi prijazni. Ko v družini zaškripa na tem področju, mislim, da nastane prav velika mora in to se pozna pri vsem: taki dijaki so velikokrat bolj zaprti vase, ne družijo se toliko ali pa se družijo s tistimi sebi enakimi, skratka kot da so ujeti v neki svoj svet, kar pa ni prav!”

Prevozi odlično subvencionirani, a če jih ni …

Doslej so takim dijakom skušali pomagati z donacijami različnih humanitarnih društev, a to so le zelo kratkotrajne rešitve, poudarja Vlasta Prajnc. Problem je namreč, ker je država zelo dobro poskrbela za subvencioniranje prevozov, za tiste, ki zaradi velike oddaljenosti od šole ali zaradi neobstoječega javnega prevoza te možnosti ne morejo izkoristiti, pa ne daje možnosti sistemske subvencije plačila bivanja v domu, čeprav gre za najbolj socialno ogrožene dijake: “Dijaški dom ni subvencioniran. Tu so neke izjeme, ki pa veljajo le, če je več otrok iz iste družine: takrat plačajo za enega, drugi imajo brezplačno. Ampak takih parov imamo samo nekaj. Sicer pa nekih dodatnih pomoči za bivanje v dijaškem domu ni. Država subvencionira prevoz, pri prevozih pa se zgodi, da dijaka, ki bi mu bivanje v domu zaradi oddaljenosti šolanje zelo olajšalo, starši ne vpišejo v dom z argumentom,  ker ima subvencioniran prevoz – dijaški dom pa bi bil za družino prevelik strošek. Tako da so nekateri mogoče na dan izgubljali dve uri ali pa tudi več za prevoz, tu pa bi imeli do šole morda pet minut in pa tri tople obroke. Ne bi jim bilo treba vstajati ob štirih ali petih zjutraj. Državna pomoč je zagotovo dobrodošla, ampak morda bi morala biti v teh primerih bolj fleksibilna.”

Otrokom pomoč botrov veliko pomeni. Hvala tudi v našem imenu. pic.twitter.com/nmCxVnPL2c

— Botrstvo v Sloveniji (@Botrstvo) May 17, 2017

Stvari le na videz urejene

Tudi zato, ker nekateri med njimi doma živijo v nepredstavljivih razmerah in jim dijaški dom lahko ponuja bistveno boljše razmere za učenje in razvoj vsaj med tednom: “Vsako leto prihajajo dijaki, za katere opažamo, da dejansko prihajajo iz velike, velike revščine, da so njihova oblačila, tudi njihove potovalne torbe, s katerimi pridejo, prepojeni z vonjem, po katerem lahko sklepamo, da vsi družinski člani bivajo v črni kuhinji … Potem vidimo tudi, da ni bilo sredstev za obisk zobozdravnika. Letos smo imeli tudi dijakinjo, ki si je poškodovala nogo in niso imeli doma denarja, da bi pravočasno prišla do zdravnika, tako da je ta poškodba ostala zanemarjena. Pogosto se nam zdi, da je v družbi za otroke in mladostnike vse urejeno, ampak štipendija ne zadošča, ker dijake skrbi, kako bo živela družina. Pri osemnajstih letih se ukvarjajo tudi s tem, kje bodo dobili denar za kurjavo, zato dijaki svoje dohodke dajejo za nakup drv … To je za tiste otroke, ki ne živijo v pomanjkanju, nepredstavljivo.”

Čim krajši čas šolanja, da so čim prej družini v pomoč

A stiska ni le vprašanje, kako plačati dijaški dom, pač pa za številne že prej tudi odločitev, ali se sploh vpisati na želeno šolo, če te ni mogoče obiskovati od doma in je selitev nujna. Prav strošek dijaškega doma je za nekatere odločilen pri odločitvi za poklicno pot. “Pri vpisu se srečujemo z dijaki, ki so že pri nas prijavljeni, potem pa starši nenadoma to odpovejo s pojasnilom, da bo ostal kar v domačem kraju, ker si ne morejo privoščiti financiranja otroka zunaj domačega kraja. Tu bi morali družba in posamezniki narediti vse, da bi tak otrok imel možnosti. Zgodi se tudi, da bi nekdo z odličnim uspehom v triletnem izobraževanju lahko nadaljeval šolanje, naredil še dve leti, pa potem šel študirat, vendar je njegov glavni cilj čimprejšnja zaposlitev in s tem pomoč družini. Čeprav z najnižjo možno plačo in mu bo morda ostalo samo sto evrov, vendar bo lahko dal staršem, da bodo preživeli na kmetiji.”

A k sreči se zaradi spodbujanja osebja v dijaškem domu in seveda zaradi izdatne pomoči Dijaškega sklada projekta Botrstvo kakšna življenjska pot zasuče tudi v srečnejšo smer. “Prav ta mesec sta prišli dijakinja, za katero nisem pričakovala, da jo bom še srečala, in njena mama. Z dijakinjo sva veliko govorili, kako bi bilo smiselno nadaljevati izobraževanje, a je bila stiska doma zelo velika in se je odločala za iskanje službe. Zdaj pa sta prinesli prijavnico za prihodnje leto. Zelo sem bila vesela in zdelo se mi je, da sem si zaslužila svojo plačo,” z ganjenostjo v glasu pove sogovornica.

123.000 evrov spremenilo življenja

Tudi v prihodnjem šolskem letu bodo lahko podporo za nadaljnje šolanje s subvencijo za plačilo dijaških domov dobili vsi letos vključeni dijaki, ki so letnik uspešno končali in se bodo šolali še naprej. Od 89 dijakov le štirje iz zdravstvenih ali drugih razlogov šolskega leta niso mogli končati, prihodnje leto pa bodo lahko pomoč dobili tudi dijaki, ki šele začenjajo srednješolsko izobraževanje. Letos je bilo za subvencijo bivanja v dijaških domovih porabljenih nekaj več kot 123.000 evrov iz Botrskega sklada. To je sklad, v katerega se stekajo tudi sredstva, ki jih z vsakotedenskim glasovanjem za ime tedna oz. tudi ime meseca prispevate poslušalci Vala 202. Nekaj sredstev za dijake je že zagotovljenih tudi za prihodnje šolsko leto. Vsaka donacija pa možnosti za uspešno šolanje dijakov le še povečuje.

Hvala prav vsem, ki na kakršen koli drug način pomagate mladostnikom do boljše prihodnosti.


23.01.2017

Mnenja o filmu Pod mostovi

»Takšni filmi bi morali biti stalna praksa in povod, da bi se o tej in sorodnih tematikah pogovarjali vsak dan, nekaj ur na dan,« je po predpremieri dokumentarnega filma »Pod mostovi« in po okrogli mizi, ki ji je sledila, povedal ustavni pravnik dr. Andraž Teršek. Mnenja še nekaterih strokovnjakov, ki se revščino poklicno ukvarjajo, smo strnili v tokratno oddajo.


16.01.2017

Dokumentarec o revščini Pod mostovi

Minulo leto je, spodbujen tudi z našimi oddajami v podporo Botrstvu, v nacionalni televizijski hiši nastajal dokumentarec o revščini, s pripovedmi tistih, ki jo živijo, in tistih ki se z njo ukvarjajo kot humanitarni delavci ali strokovnjaki. Avtorici Barbara Zemljič in Špela Kožar pravita, da v njej namenoma ni solzavosti in tarnjanja, je pa veliko dejstev in podatkov, ki jih nihče ne bi smel preslišati, še manj ob njih ostati brezbrižen. Predpiemierno bo film prikazan v Kinodvoru, v ponedeljek ob 12.00 na spletni strani MMC od tam prenos okrogle mize, premiero pa bo na televizijskih zaslonih doživel v torek, 10 minut pred 21h na prvem programu TV Slovenija.


09.01.2017

Do brezplačnih kosil le s pravočasno prijavo

Februarja začne veljati spremenjena zakonodaja o subvencioniranju šolskih kosil, k čemur je delček prispeval tudi projekt Botrstvo. Tistim otrokom, ki živijo pod uradnim pragom revščine, kar pomeni, da dohodek na družinskega člana sodi v prvi, drugi ali tretji dohodninski razred, bo namreč od 1. februarja pripadala 100 % subvencija šolskih kosil. A to bo veljalo le za otroke, ki jih bodo h kosilu prijavili starši. Šole namreč tega namesto njih ne bodo mogle narediti, čeprav družine in njihovo stisko dobro poznajo, pojasnjuje direktor direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo mag. Gregor Mohorčič: »Šola namreč nima podatkov o tem, ali otroku subvencija pripada ali ne. Šele ko starši otroka prijavijo, se sistem našega ministrstva poveže s tistim na MDDZSEM, od katerega tako informacijo pridobi.«


02.01.2017

Razmisleki o Botrstvu

Različni sogovorniki o projektu Botrstvo. Kaj jih najbolj gane pri Botrstvu, zakaj mu zaupajo in kako naj se projekt razvija v prihodnje.


19.12.2016

Zaključek akcije Trije zimski botri

Več kot 2600 je bilo izpolnjenih otroških želja, ki so jih enemu od treh decembrskih dobrih mož napisali in narisali otroci iz vse Slovenije v upanju, da jim bo vsaj kdo izmed njih lahko izpolnil že dolgo neizpolnjene želje… Najpomembnejši pri tej uresničitvi so seveda vsi tisti ljudje, ki so pisemca prevzeli, jih izpolnili in lepo zavita darila že oddali na katero od štirih sprejemnih mest. Projekta pa ne bi bilo brez številnih prostovoljk in prostovoljcev, pomembnih pomočnikov projekta Trije zimski botri. Gostji oddaje bosta dve med njimi, Maša in Gordana.


12.12.2016

Tudi del dohodnine je pomemben prispevek nevladnim organizacijam

“Ej, ti, ja, ti, tebe mislim! A spadaš v večino, v tistih šestdeset odstotkov, ki ne vedo, da lahko pol odstotka (oziroma za tiste, ki pijete, pet promilov) svoje dohodnine date nekomu po lastni izbiri? Da ne gre ves denar v skupno davčno malho, ampak lahko rečete ‘delež tega, kar sem prislužil, pa da dobijo točno ti’?”


05.12.2016

Psihoterapevtka Branka Strniša

Iz ponedeljka v ponedeljek vas na Valu 202 neumorno opozarjamo na različne vidike in razsežnosti revščine pri nas, ki jih občutijo otroci in družine, ki po pomoč prihajajo tudi k projektu Botrstvo v Sloveniji. Nanje bodo jutri dopoldne v Ljubljani na posebni novinarski konferenci opozorili tudi predstavniki tega projekta, še posebej na nove oblike revščine, ki se vztrajno širijo v družine redno zaposlenih in tistih, ki živijo od prekarnih oblik dela. Tistim, ki bremena negotovosti in pomanjkanja ne zdržijo več in potrebujejo tudi psihosocialno pomoč iz najhujših stisk pomaga psihoterapevtka Branka Strniša.


28.11.2016

Trije zimski botri potrebujejo pomoč pri obdaritvi več kot 2000 otrok

Že četrto leto bo z entuziazmom prostovoljcev in upajmo velikim odzivom tudi naših poslušalcev obdarjenih kakih 2000 otrok, ki te dni svoje želje pišejo in rišejo kateremu od treh zimskih mož.


21.11.2016

Pomoč dijaškega sklada dijakinji

Sredstva za pomoč pri šolanju iz posebnega Dijaškega sklada, ki smo ga predstavili pred dvema tednoma, prejema 80 dijakov. Razlogi, zakaj so potrebovali pomoč, so zelo raznoliki, tako kot tudi njihove želje in ambicije. Lucija je med tistimi, ki ni hotela dovoliti, da bi finančna stiska družine, grozeča izguba doma in oddaljenost od gimnazije preprečili njeno ambiciozno poklicno pot. A kljub odličnemu uspehu na zahtevni gimnaziji je le malo manjkalo, da bi šolanje morala končati le zato, ker ni bilo sredstev za plačilo bivanja v dijaškem domu …


14.11.2016

Zgodba Žiga in Luke

Čeprav je mama 16 letnega Žiga in 8 letnega Luke redno zaposlena in pogosto dela v nočnih izmenah, je plača tako mizerna, da jim po plačilu položnic in dolgov ne ostane dovolj, da bi Žiga lahko vsak dan jedel zdrav, topel obrok in da bi lahko živeli brez strahu pred izgubo najemniškega stanovanja. Ne mamina izobrazba, ne redna služba, ne prizadevnost namreč ne zagotavljata družini niti minimalnega preživetja…


07.11.2016

Za šolanje so dijaki delali tudi ponoči

Vse številčnejše prošnje staršev otrok iz Botrstva, da nujno potrebujejo pomoč pri plačilih stroškov za dijaške domove, saj bodo njihovi otroci sicer prisiljeni želeno šolanje prekiniti ali celo povsem opustiti, so pripeljale do nove oblike pomoči tem otrokom: posebnega dijaškega sklada, iz katerega v tem šolskem letu 80 dijakov že dobiva pomoč.


31.10.2016

Končana je akcija zbiranja sredstev za obšolske dejavnosti

Končujemo dvomesečno akcijo opozarjanja na pomen obšolskih dejavnosti z zgodbo najstnice Mine, ki ji ples pomeni tudi pomembno psihološko oporo. Dodajamo pa tudi nekaj dosežkov drugih otrok, ki brez Botrstva ne bi mogli razvijati svojih talentov. Hvala za vsak poslan SMS in vse donacije, celoten znesek bo brez odbitkov porabljen za udejstvovanje v želenih dejavnostih otrok iz projekta Botrstvo.


24.10.2016

Materialni in nematerialni obraz revščine

Tik pred tem, ko se bodo poslanci odločali o širitvi polne subvencije za kosila za vse revne šolarje, je še vedno moč slišati argumente, da lačnih v šolah zagotovo ni, zato je primerneje celo leto porabiti za premlevanje, ali bi sploh veljalo karkoli spreminjati in ali bi nas to preveč stalo.


17.10.2016

Petka za nasmeh

"Šokiralo nas je, koliko otrok dejansko živi v takih finančnih razmerah. Sam sem bil naivno prepričan, da je takih, ki živijo v družinah z manj kot 180 evri mesečno na člana, torej v prvem dohodninskem razredu, morda pet v vsej državi. Pa jih je skoraj 18.500! Tistih v drugem razredu je približno 19.000 in v tretjem 13.000 osnovnošolcev, skupno 50.000, to so blazne številke," je še vedno zgrožen Milan Jakopovič, ustanovitelj in predsednik dobrodelnega društva Petka za nasmeh, ki že nekaj let z zbranimi donacijami šolarjem zagotavlja topel obrok.


10.10.2016

Maša je dobila violino

Šele tri tedne je minilo, odkar smo objavili zgodbo, da si Maša želi violino. Hvala anonimnežu in hvala Mašini botri, da jo je včeraj le dobila.


03.10.2016

Na letovanjih že dolgo ni bilo tako hrane željnih otrok kot letos

Ob znova zavrnjenem predlogu o pravici do brezplačnega šolskega kosila, ki pomeni, da se število upravičenih otrok vsaj do konca tega šolskega leta zelo verjetno ne bo spreminjalo, objavljamo nekaj razmišljanj in izkušenj vzgojiteljev, ki tudi otroke iz Botrstva spremljajo na letovanjih. Kot pravijo, na letovanjih že dolgo ni bilo tako hrane željnih otrok kot letos. Presunjena sta bila tako mlajša spremljevalca Petra in Rok, ki sta le nekaj let starejša od otrok, kot tudi vsega hudega vajena vzgojiteljska veterana Saša in Boris …


26.09.2016

FerFud pomagal Botrstvu

Minuli teden je bila z zaključno prireditvijo končana druga sezona projekta Ferfud. Kulinarično popotovanje z dobrodelno noto, kot so ga poimenovali organizatorji, se je na koncu ustavilo v Ljubljani, kjer so lahko obiskovalci poskusili tudi lastno kulinarično mojstrovino mladega kuharskega para, ki je letos potoval v tovornjaku Ferfud dve.


19.09.2016

Mašina zgodba

“Nikoli me ni prosila, naj ji pomagam. Močno se zaveda, kako velik strošek je to. A v njenem pisanju sem začutila, kako veliko ji glasba pomeni, kako pomembna opora je v njenem življenju. Ta njena stiska me je prizadela in mi nikakor ni dala miru. Čutila sem se skoraj poklicano, da ji vsaj poskušam pomagati do tako želene violine,” je povod za svojevrstno akcijo zbiranja opisala Mašina botra Mirjam. Mašo je bolje spoznala iz pisem, ki ji jih pošilja, čeprav se nista nikoli videli.


12.09.2016

Plavalka Leja

Uspehov mlade plavalke Leje zagotovo ne bi bilo brez Botrstva. Po izgubi zaposlitve njena mama sploh ni upala razmišljati o tem, da bi jo lahko vpisala v klub, 30 evrov mesečno pa je Leji odprlo vrata do bazena…in do povsem drugačnega pogleda na svet. Čeprav je udejstvovanje mnogih otrok žal vse bolj odvisno od dobrodelnosti, pa tudi številni klubi in izobraževalne ustanove nikakor niso neobčutljivi na finančne stiske družin otrok. O tem s predstavnico plesne šole, ki že vrsto let brezplačno poučuje tudi otroke iz Botrstva.


05.09.2016

Glasbena šola zanj pomeni življenje

Z novim šolskim letom se prične tudi sezona vpisovanja v obšolske in zunajšolske dejavnosti. Iz leta v leto je vse več takih, ki so povsem samoplačniške, vse več jih je popolnoma nedosegljivih že za družine srednjega razreda, kaj šele za otroke, ki živijo v najhujši socialni bedi.


Stran 19 od 28
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov