Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

“Očim je mamo ubil pred najinimi očmi”

04.03.2019

Kaja svojega očeta ne pozna, vse otroštvo in tudi življenje pa ji je zaznamoval očim, ki je po letih nasilja pred njenimi oči in očmi mlajšega brata umoril njuno mamo. Takrat sedemletna deklica je klicala policijo in bila edina opora bratcu, s katerim so jo še isti dan poslali v rejništvo k povsem neznanim ljudem, pri katerih sta ostala vrsto let. In imela samo drug drugega. Po spletu naključij zdaj skorajda nimata stikov in tako je Kaja še toliko bolj sama pred naslednjim velikim korakom: morebitno odločitvijo za študij in samostojno življenje.

Po otroštvu brez staršev je zdaj morda zadnja priložnost, da Kaja uresniči svoje sanje

Kaja svojega očeta ne pozna, vse otroštvo in tudi življenje pa ji je zaznamoval očim, ki je po letih nasilja pred njenimi oči in očmi mlajšega brata umoril njuno mamo. Takrat sedemletna deklica je klicala policijo in bila edina opora bratcu, s katerim so jo še isti dan poslali v rejništvo k povsem neznanim ljudem, pri katerih sta ostala vrsto let. In imela samo drug drugega. Po spletu naključij zdaj skorajda nimata stikov in tako je Kaja še toliko bolj sama pred naslednjim velikim korakom: morebitno odločitvijo za študij in samostojno življenje.

Kaja svojega očeta ne pozna, vse otroštvo in tudi življenje pa ji je zaznamoval očim, ki je po letih nasilja pred njenimi oči in očmi mlajšega brata umoril njuno mamo.

Kajino zgodbo lahko slišite ob 10.10 @Botrstvo pic.twitter.com/kkWWHzCfpf

— ? Val 202 (@Val202) March 4, 2019

Kako pomagati?

Kaji lahko pomagate z neposredno materialno pomočjo s paketi ali vrednostnimi boni, z nakazili na poseben sklic, objavljen na naši spletni strani, in seveda tudi s SMS-i: BOTER5 na 1919. Pomoč lahko pošljete ali dostavite tudi na ZPM Ljubljana Moste Polje, Proletarska 1, in na paket na veliko napišete za Kajo iz zgodbe Vala 202.

Podatki za UPN

 

 

 

 

Deset bank je podpisalo dogovor o oprostitvi plačila provizij pri donacijah za projekt Botrstvo v Sloveniji in drugih humanitarnih programih ZPM Ljubljana Moste Polje. Banke od zdaj svojim komitentom ne bodo več obračunavale provizije pri donacijah, če bodo te označene s kodo namena CHAR. Seznam bank:

  • Nova Ljubljanska banka,
  • Hypo Alpe Adria,
  • Abanka,
  • Banka Koper,
  • SKB,
  • Unicredit banka,
  • Delavska hranilnica,
  • Sberbank,
  • NKBM in
  • Hranilnica Lon.

Za dodatne informacije lahko pokličete ZPM Ljubljana Moste Polje na telefonski številki 08/205 26 93 in 01/544 30 43, pošljete lahko tudi elektronsko sporočilo na naslov info@boter.si ali novinarki Vala 202 Jani Vidic: jana.vidic@rtvslo.si. Odgovori na najpogostejša vprašanja tistih, ki bi radi pomagali družinam iz naših zgodb, so zbrani tukaj.

Z vilicami mi je prebadal kožo po vsem obrazu

“Iz otroštva se najbolj spomnim nasilja vseh vrst, od psihičnega, spolnega, fizičnega … Prepiri, ki so pripeljali do nasilja, so se začeli zaradi majhnih, povsem nepomembnih stvari: če večerja ni bila točno na mizi, če je prevoz zamujal. V nekaj sekundah je vse izbruhnilo, po nekaj minutah sva bili z mamo od udarcev že neprepoznavni. Spomnim se tudi dogodka, ko večerje nisem pojedla natanko do trenutka, ki si ga je zamislil očim. Kaznovana sem bila tako, da mi je z vilicami prebadal kožo po vsem obrazu.”

Jaz nisem smela na krožke, mama ne v službo

“Udarcev in vsega drugega, kar nama je počel, se spomnim, kot bi se zgodili včeraj. Otrok tega nikoli ne pozabi, to so travme za vse življenje in prepričana sem, da se jih bom enako živo spomnila še po tridesetih ali petdesetih letih. Velikokrat zaradi udarcev nisem šla v šolo, nisem hodila niti na obšolske dejavnosti, v glasbeno šolo ali podobno, kot pač hodijo otroci. Bilo je nepredstavljivo, da bi kdor koli kam šel brez njegovega spremstva. Tudi mama ni smela v službo, po nekaj mesecih jo je morala pustiti. Sama ni smela niti k svoji mami niti k drugim sorodnikom.”

Vseskozi sem upala, da bomo odšli

“Pri rosnih šestih letih se spomnim, kolikokrat sem jo prosila, da bi odšli, tudi bratec, čeprav njemu nikoli ni ničesar storil. K sorodnikom nismo mogli, saj so na družinskih srečanjih, praznovanjih rojstnih dni in ob podobnih priložnostih spoznali, kako nasilen človek je. Zato mama ni imela rešitve, kam bi lahko šla. Toda po vseh udarcih, strahu in vseh grozotah, ki sva jih preživeli, sem nenehno upala, da bo zbrala pogum in bova vendarle odšli. Držala sem pesti, da bova morda šli jutri ali pa naslednji dan. Tega dne, žal, nisem dočakala …”

V odsevu balkonskih vrat videla, da očim ubija mamo

“Tistega jutra naju je z bratom zbudila mama, a ne tako, kot mame budijo svoje otroke. Zbudila naju je s kričanjem in nato sem v odsevu balkonskih vrat videla, da očim ubija mamo pred mojimi očmi. Ko se je vse končalo, sem jaz, sedemletna deklica, poklicala policijo. S takrat še ne štiriletnim bratcem sva tiste dolge minute gledala njeno truplo in nisva vedela, kaj naj narediva. Čakala sva na policijo in vedela sem, da je konec trpljenja, da je konec vseh muk, ki sem jih tam preživljala. A najbolj šokantno je bilo spoznanje, da je konec življenja z mamo.”

Še isto jutro v roke neznanim rejnikom

Prišli so policisti in socialna delavka, ki ju je še isto jutro odpeljala v rejniško družino, k popolnim tujcem. Nihče od njunih sorodnikov takrat ni izpolnjeval pogojev za rejništvo, se spominja Kaja: “Teh ljudi in okolja sploh nisva poznala in zato naju je bilo le še bolj strah. V rejniški družini sva bila osem let. A razpoloženje tam ni bilo takšno, kot bi moralo biti. Zato se je brat odločil, da gre v družinsko rejništvo k svoji babici, ki jo ima po očetovi strani. Jaz sem tam ostala še leto ali dve in nato šla v družinsko rejništvo k sestrični.”

Imela sva le drug drugega, zdaj še tega ne

Po spletu naključij zdaj, odkar živita vsak pri svojih sorodnikih, z bratom skorajda nimata stikov. “Izgubila sva tako rekoč vse stike, morda si nekajkrat na leto napiševa par vrstic. Mislim, da je zato obema hudo. V vsem, kar sva preživela, sva dolgo imela le drug drugega. Zdaj sva nekako izgubila tudi to …”

Še na edini fotografiji je mama v modricah

Z bratom sta tako tistega jutra izgubila mamo, družino, dom in tako rekoč vse, kar je soustvarjalo njuno otroštvo: “Iz otroštva mi je ostala le ena mamina fotografija, obe sva na njej. A tudi na tej ima mama obraz v modricah, tako da me še ta spominja na očima in na njegov zverinski odnos. Imam pa tudi vzglavnik, ki mi ga je mama kupila za rojstni dan in tako rekoč nikamor ne grem brez njega.”

Pišite, kličite, iščite pomoč, predvsem pa pakirajte in odidite!

In še nekaj je za vedno ostalo v spomin na mamo: prepričanje, da si prav nihče ne zasluži živeti v nasilnem odnosu in da se vselej, ampak res vselej lahko najde pot iz njega. Tudi sama si zdaj želi postati opora tistim, ki bi iz nasilja radi odšli, še pravočasno, česar njena mama žal ni zmogla: “Vsi smo se ga bali, živeli smo v nepopisnem strahu. Nihče ni upal pomagati, nihče ni ukrepal. Tudi ko je mama zbrala pogum in zahtevala prepoved približevanja, ga ta, kot številni, pač sploh ni upošteval. Vseskozi sem imela občutek, da sem sama na svetu in edina, ki se ji to dogaja. Ko je mama le zbrala pogum, je bilo prepozno. Njeno pismo, ki je bilo klic na pomoč, je v izbrano nevladno organizacijo prispelo prav na dan, ko je bila tako kruto umorjena: zato pozivam vse, ki prestajajo nasilje, pišite, kličite, iščite pomoč, predvsem pa pakirajte in odidite!” prosi Kaja vse, ki lahko kakor koli preprečijo, da bi še kakšna žrtev nasilja doživela to, kar so doživeli v njeni družini.

Razbremeniti sorodnike ali zaživeti sanje o študiju?

Kaja zdaj ob koncih tedna živi pri svojih rejnikih, med tednom pa zaradi šolanja v dijaškem domu. Čez nekaj mesecev bo končala izobrazbo za poklic, ki je ne veseli. Ob vpisu v srednjo šolo so ji namreč kljub odličnemu osnovnošolskemu uspehu svetovali izobraževanje, po katerem bi se lahko čim prej zaposlila.

Zdaj, ko ima morda še zadnjo priložnost za to, da izobrazbeno pot usmeri tja, kamor si od nekdaj zares želi, pa so finance največja ovira na poti. To mlado, močno, ambiciozno dekle, neskončno hvaležno sorodnikom, ki so jo v najstniških letih vzeli pod streho in jo vseskozi podpirali, hkrati tudi ve, da ji ne oni, ki že imajo dva svoja študenta, ne kdor koli drug iz sorodstva na poti v samostojnost ne morejo pomagati.

“Pred mano sta dve zelo različni poti. Po eni strani bi s končanjem šolanja in zaposlitvijo finančno močno razbremenila družino, pri kateri živim. Tudi sami imajo dva študenta in vem, kako veliki stroški so to. Ko si v rejništvu, imaš tako ali tako nenehno občutek, da si strošek. Zavedam se, da me družina nikakor ne dojema tako, pomagajo mi, kolikor lahko, čeprav so zagotovo tudi sami kdaj v stiski.”

Druga pot pa je, da grem kljub vsemu študirat to, kar si od srca želim, od kar se spomnim. Ta odločitev bi mi bila veliko lažja, če bi imela vsaj neko finančno varnost, na katero bi se lahko zanašala. Na družino, pri kateri živim, se ne bi rada več, ker je zame ogromno naredila. In vem, kako težko je, če bi ob dveh študentih morala pomagati še meni.

Bodo sredstva odločala o Kajini prihodnosti?

V nekaj prihodnjih tednih se bo Kaja morala odločiti, ali bo šolanje sploh nadaljevala. Njeno veliko željo po študiju, pri kateri ji sorodniki ne morejo zares pomagati, lahko podprete tudi z donacijami. Iz njih se bo pri projektu Botrstvo oblikoval poseben sklad, namenjen izključno temu, da bo Kaja zdaj, ob vstopu v polnoletnost, svojo preteklost lahko končno pustila za seboj in prvič zares zaživela svoje poklicne in življenjske sanje.


Botrstvo

548 epizod


Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.

“Očim je mamo ubil pred najinimi očmi”

04.03.2019

Kaja svojega očeta ne pozna, vse otroštvo in tudi življenje pa ji je zaznamoval očim, ki je po letih nasilja pred njenimi oči in očmi mlajšega brata umoril njuno mamo. Takrat sedemletna deklica je klicala policijo in bila edina opora bratcu, s katerim so jo še isti dan poslali v rejništvo k povsem neznanim ljudem, pri katerih sta ostala vrsto let. In imela samo drug drugega. Po spletu naključij zdaj skorajda nimata stikov in tako je Kaja še toliko bolj sama pred naslednjim velikim korakom: morebitno odločitvijo za študij in samostojno življenje.

Po otroštvu brez staršev je zdaj morda zadnja priložnost, da Kaja uresniči svoje sanje

Kaja svojega očeta ne pozna, vse otroštvo in tudi življenje pa ji je zaznamoval očim, ki je po letih nasilja pred njenimi oči in očmi mlajšega brata umoril njuno mamo. Takrat sedemletna deklica je klicala policijo in bila edina opora bratcu, s katerim so jo še isti dan poslali v rejništvo k povsem neznanim ljudem, pri katerih sta ostala vrsto let. In imela samo drug drugega. Po spletu naključij zdaj skorajda nimata stikov in tako je Kaja še toliko bolj sama pred naslednjim velikim korakom: morebitno odločitvijo za študij in samostojno življenje.

Kaja svojega očeta ne pozna, vse otroštvo in tudi življenje pa ji je zaznamoval očim, ki je po letih nasilja pred njenimi oči in očmi mlajšega brata umoril njuno mamo.

Kajino zgodbo lahko slišite ob 10.10 @Botrstvo pic.twitter.com/kkWWHzCfpf

— ? Val 202 (@Val202) March 4, 2019

Kako pomagati?

Kaji lahko pomagate z neposredno materialno pomočjo s paketi ali vrednostnimi boni, z nakazili na poseben sklic, objavljen na naši spletni strani, in seveda tudi s SMS-i: BOTER5 na 1919. Pomoč lahko pošljete ali dostavite tudi na ZPM Ljubljana Moste Polje, Proletarska 1, in na paket na veliko napišete za Kajo iz zgodbe Vala 202.

Podatki za UPN

 

 

 

 

Deset bank je podpisalo dogovor o oprostitvi plačila provizij pri donacijah za projekt Botrstvo v Sloveniji in drugih humanitarnih programih ZPM Ljubljana Moste Polje. Banke od zdaj svojim komitentom ne bodo več obračunavale provizije pri donacijah, če bodo te označene s kodo namena CHAR. Seznam bank:

  • Nova Ljubljanska banka,
  • Hypo Alpe Adria,
  • Abanka,
  • Banka Koper,
  • SKB,
  • Unicredit banka,
  • Delavska hranilnica,
  • Sberbank,
  • NKBM in
  • Hranilnica Lon.

Za dodatne informacije lahko pokličete ZPM Ljubljana Moste Polje na telefonski številki 08/205 26 93 in 01/544 30 43, pošljete lahko tudi elektronsko sporočilo na naslov info@boter.si ali novinarki Vala 202 Jani Vidic: jana.vidic@rtvslo.si. Odgovori na najpogostejša vprašanja tistih, ki bi radi pomagali družinam iz naših zgodb, so zbrani tukaj.

Z vilicami mi je prebadal kožo po vsem obrazu

“Iz otroštva se najbolj spomnim nasilja vseh vrst, od psihičnega, spolnega, fizičnega … Prepiri, ki so pripeljali do nasilja, so se začeli zaradi majhnih, povsem nepomembnih stvari: če večerja ni bila točno na mizi, če je prevoz zamujal. V nekaj sekundah je vse izbruhnilo, po nekaj minutah sva bili z mamo od udarcev že neprepoznavni. Spomnim se tudi dogodka, ko večerje nisem pojedla natanko do trenutka, ki si ga je zamislil očim. Kaznovana sem bila tako, da mi je z vilicami prebadal kožo po vsem obrazu.”

Jaz nisem smela na krožke, mama ne v službo

“Udarcev in vsega drugega, kar nama je počel, se spomnim, kot bi se zgodili včeraj. Otrok tega nikoli ne pozabi, to so travme za vse življenje in prepričana sem, da se jih bom enako živo spomnila še po tridesetih ali petdesetih letih. Velikokrat zaradi udarcev nisem šla v šolo, nisem hodila niti na obšolske dejavnosti, v glasbeno šolo ali podobno, kot pač hodijo otroci. Bilo je nepredstavljivo, da bi kdor koli kam šel brez njegovega spremstva. Tudi mama ni smela v službo, po nekaj mesecih jo je morala pustiti. Sama ni smela niti k svoji mami niti k drugim sorodnikom.”

Vseskozi sem upala, da bomo odšli

“Pri rosnih šestih letih se spomnim, kolikokrat sem jo prosila, da bi odšli, tudi bratec, čeprav njemu nikoli ni ničesar storil. K sorodnikom nismo mogli, saj so na družinskih srečanjih, praznovanjih rojstnih dni in ob podobnih priložnostih spoznali, kako nasilen človek je. Zato mama ni imela rešitve, kam bi lahko šla. Toda po vseh udarcih, strahu in vseh grozotah, ki sva jih preživeli, sem nenehno upala, da bo zbrala pogum in bova vendarle odšli. Držala sem pesti, da bova morda šli jutri ali pa naslednji dan. Tega dne, žal, nisem dočakala …”

V odsevu balkonskih vrat videla, da očim ubija mamo

“Tistega jutra naju je z bratom zbudila mama, a ne tako, kot mame budijo svoje otroke. Zbudila naju je s kričanjem in nato sem v odsevu balkonskih vrat videla, da očim ubija mamo pred mojimi očmi. Ko se je vse končalo, sem jaz, sedemletna deklica, poklicala policijo. S takrat še ne štiriletnim bratcem sva tiste dolge minute gledala njeno truplo in nisva vedela, kaj naj narediva. Čakala sva na policijo in vedela sem, da je konec trpljenja, da je konec vseh muk, ki sem jih tam preživljala. A najbolj šokantno je bilo spoznanje, da je konec življenja z mamo.”

Še isto jutro v roke neznanim rejnikom

Prišli so policisti in socialna delavka, ki ju je še isto jutro odpeljala v rejniško družino, k popolnim tujcem. Nihče od njunih sorodnikov takrat ni izpolnjeval pogojev za rejništvo, se spominja Kaja: “Teh ljudi in okolja sploh nisva poznala in zato naju je bilo le še bolj strah. V rejniški družini sva bila osem let. A razpoloženje tam ni bilo takšno, kot bi moralo biti. Zato se je brat odločil, da gre v družinsko rejništvo k svoji babici, ki jo ima po očetovi strani. Jaz sem tam ostala še leto ali dve in nato šla v družinsko rejništvo k sestrični.”

Imela sva le drug drugega, zdaj še tega ne

Po spletu naključij zdaj, odkar živita vsak pri svojih sorodnikih, z bratom skorajda nimata stikov. “Izgubila sva tako rekoč vse stike, morda si nekajkrat na leto napiševa par vrstic. Mislim, da je zato obema hudo. V vsem, kar sva preživela, sva dolgo imela le drug drugega. Zdaj sva nekako izgubila tudi to …”

Še na edini fotografiji je mama v modricah

Z bratom sta tako tistega jutra izgubila mamo, družino, dom in tako rekoč vse, kar je soustvarjalo njuno otroštvo: “Iz otroštva mi je ostala le ena mamina fotografija, obe sva na njej. A tudi na tej ima mama obraz v modricah, tako da me še ta spominja na očima in na njegov zverinski odnos. Imam pa tudi vzglavnik, ki mi ga je mama kupila za rojstni dan in tako rekoč nikamor ne grem brez njega.”

Pišite, kličite, iščite pomoč, predvsem pa pakirajte in odidite!

In še nekaj je za vedno ostalo v spomin na mamo: prepričanje, da si prav nihče ne zasluži živeti v nasilnem odnosu in da se vselej, ampak res vselej lahko najde pot iz njega. Tudi sama si zdaj želi postati opora tistim, ki bi iz nasilja radi odšli, še pravočasno, česar njena mama žal ni zmogla: “Vsi smo se ga bali, živeli smo v nepopisnem strahu. Nihče ni upal pomagati, nihče ni ukrepal. Tudi ko je mama zbrala pogum in zahtevala prepoved približevanja, ga ta, kot številni, pač sploh ni upošteval. Vseskozi sem imela občutek, da sem sama na svetu in edina, ki se ji to dogaja. Ko je mama le zbrala pogum, je bilo prepozno. Njeno pismo, ki je bilo klic na pomoč, je v izbrano nevladno organizacijo prispelo prav na dan, ko je bila tako kruto umorjena: zato pozivam vse, ki prestajajo nasilje, pišite, kličite, iščite pomoč, predvsem pa pakirajte in odidite!” prosi Kaja vse, ki lahko kakor koli preprečijo, da bi še kakšna žrtev nasilja doživela to, kar so doživeli v njeni družini.

Razbremeniti sorodnike ali zaživeti sanje o študiju?

Kaja zdaj ob koncih tedna živi pri svojih rejnikih, med tednom pa zaradi šolanja v dijaškem domu. Čez nekaj mesecev bo končala izobrazbo za poklic, ki je ne veseli. Ob vpisu v srednjo šolo so ji namreč kljub odličnemu osnovnošolskemu uspehu svetovali izobraževanje, po katerem bi se lahko čim prej zaposlila.

Zdaj, ko ima morda še zadnjo priložnost za to, da izobrazbeno pot usmeri tja, kamor si od nekdaj zares želi, pa so finance največja ovira na poti. To mlado, močno, ambiciozno dekle, neskončno hvaležno sorodnikom, ki so jo v najstniških letih vzeli pod streho in jo vseskozi podpirali, hkrati tudi ve, da ji ne oni, ki že imajo dva svoja študenta, ne kdor koli drug iz sorodstva na poti v samostojnost ne morejo pomagati.

“Pred mano sta dve zelo različni poti. Po eni strani bi s končanjem šolanja in zaposlitvijo finančno močno razbremenila družino, pri kateri živim. Tudi sami imajo dva študenta in vem, kako veliki stroški so to. Ko si v rejništvu, imaš tako ali tako nenehno občutek, da si strošek. Zavedam se, da me družina nikakor ne dojema tako, pomagajo mi, kolikor lahko, čeprav so zagotovo tudi sami kdaj v stiski.”

Druga pot pa je, da grem kljub vsemu študirat to, kar si od srca želim, od kar se spomnim. Ta odločitev bi mi bila veliko lažja, če bi imela vsaj neko finančno varnost, na katero bi se lahko zanašala. Na družino, pri kateri živim, se ne bi rada več, ker je zame ogromno naredila. In vem, kako težko je, če bi ob dveh študentih morala pomagati še meni.

Bodo sredstva odločala o Kajini prihodnosti?

V nekaj prihodnjih tednih se bo Kaja morala odločiti, ali bo šolanje sploh nadaljevala. Njeno veliko željo po študiju, pri kateri ji sorodniki ne morejo zares pomagati, lahko podprete tudi z donacijami. Iz njih se bo pri projektu Botrstvo oblikoval poseben sklad, namenjen izključno temu, da bo Kaja zdaj, ob vstopu v polnoletnost, svojo preteklost lahko končno pustila za seboj in prvič zares zaživela svoje poklicne in življenjske sanje.


10.07.2023

Hvala, ker ste pomagali, čeprav me sploh ne poznate

Številni otroci, ki so bili v program Botrstvo vključeni ob njegovih začetkih pred štirinajstimi leti, so zdaj že polnoletni in samostojni ljudje ali pa svojo izobrazbeno pot pravkar končujejo. In vedo, da brez pomoči številnih donatorjev in botrov tega uspeha ne bi mogli doseči. V teh dneh diplomo na eni izmed tehniških fakultet piše tudi sogovornik.


03.07.2023

Celoletni prihranki gredo za plačilo počitniškega varstva sinov s posebnimi potrebami

Mama dveh otrok je po nekajletni kalvariji, preživeti v kriznih centrih, varnih hišah in materinskih domovih končno zaživela v najemniškem stanovanju in dobila službo z minimalno plačo. Zagotavljanje počitniškega varstva je brez pomoči bližnjih velikanski finančni zalogaj. Ker pa gre za otroka s čustvenimi in vedenjskimi težavami oz. z avtizmom, pa je iskanje poletnega varstva še bistveno težje. Poletje je kljub počitnicam ali prav zaradi njih za starše lahko zelo stresen čas.


26.06.2023

Starši mesec dni varčujejo za nakup šolskih potrebščin

Odkar je mož zbolel za rakom na ledvicah, sama pa se zaradi sina z avtizmom ne more zaposliti, sogovorničina družina ne zmore več plačati vseh stroškov. "Moja mama je delala pri Rdečem križu, tudi doma smo zato imeli 'Rdeči križ', ker je ljudem pomagala kadar koli in jim je nosila tudi stvari od doma. Vse življenje sem tudi sama pomagala drugim, zato je nepopisno težko, ko moraš sam prositi za pomoč, nikoli si nisem predstavljala, da bom kadar koli v takem položaju," je iskrena sogovornica, ki je na ZPM Ljubljana Moste - Polje prišla po šolske potrebščine in drugo pomoč za sina.


19.06.2023

Digitalne neenakosti: najbolj ranljivi mladi in starejši

Živimo v družbi, ki je vedno bolj prepletena s tehnologijami. Zato je tudi vedno bolj pomembno, kakšne so naše digitalne veščine. Prejšnji teden je na ljubljanski Fakulteti za družbene vede potekal simpozij Digitalne neenakosti v postpandemičnem času, ki ga je organiziral Center za družboslovno informatiko. Na simpoziju so govorci med drugim izpostavili, kako je na digitalne neenakosti vplivala pandemija covida-19, katere so najbolj ranljive skupine v naši družbi in kaj lahko naredimo, da postanemo bolj vključujoča družba.


12.06.2023

Športnovzgojni kartoni so na drastičen upad opozorili že kmalu

Da bodo ukrepi ob epidemiji, ki so zahtevali skorajda rekordno dolgo zaprtje vseh šol, pustili posledice tudi na gibalnih sposobnostih otrok, je bilo jasno že kmalu po začetku epidemije. Športnovzgojni karton, ki že več kot 45 let zbira podatke o otrocih, je namreč izjemno dober vir podatkov, in ti so na drastičen upad opozorili že zelo kmalu. Toda kljub jasnim pozivom strokovnjakov, da so nujni hitri ukrepi v šolah, se je zgodilo mnogo premalo. Letošnji rezultati, v katerih so že obdelani podatki več kot 40.000 otrok, to dokazujejo, so pred dnevi potrdili strokovnjaki na javni predstavitvi v organizaciji Slovenske tiskovne agencije.


05.06.2023

Tudi med kemoterapijami sta z mamo dolgo živeli samo od jogurtov iz humanitarne pomoči

Med mladimi, ki te dni zaključujejo šolsko leto, tudi letos ni Mojce. Da sta z mamo sploh lahko preživeli, ji je že od 15 leta pomagala delati v kuhinji. Ko je mama zbolela za rakom, je sama prevzela skrb tako za bolno mamo kot za finančno preživetje.


29.05.2023

Pomoč na voljo vsem, a je običajno ne dobijo tisti, ki bi jo najbolj potrebovali

Številne napovedane spremembe v šolskem sistemu bi morale veliko pozornosti nameniti zmanjšanju razslojevanja med otroki in ustvarjanju socialno pravičnejše šole, so prepričani v Socialni zbornici Slovenije, osrednjem strokovnem združenju na področju socialnega varstva pri nas. Ker trenutno kaže, da zastavljene reforme tega ne bodo upoštevale v zadostni meri, so ustanovili posebno Sekcijo za vzgojo v skupnosti, ki bo opozarjala tako na nujne zakonske spremembe v šolstvu kot na težave v izvajanju obstoječe zakonodaje. Pomoči, ki je na papirju na voljo vsem, namreč po njihovem mnenju običajno ne dobijo tisti, ki bi jo najbolj potrebovali.


22.05.2023

V šolo hodi vse več utrujenih in lačnih otrok

Petič v zadnjih dveh desetletjih je tudi v Sloveniji potekala mednarodna raziskava bralne pismenosti. Opravljena je med četrtošolci, ki so v 57 državah z vsega sveta reševali identične pisne teste. Po tem, ko je od leta 2001 Slovenija nenehno dobro napredovala, so najnovejši rezultati, ki zajemajo stanje v letu 2021, precej slabši. Skrbi pa tudi podatek, da v šolo hodi vse več utrujenih in lačnih otrok. Kakšno stanje je pokazala raziskava in kaj bo treba ukreniti?


15.05.2023

Po več kot 10 selitvah je soba v dijaškem domu več kot le začasno bivališče

"Kakih deset ali enajstkrat smo se selili," sogovornica, mama dveh otrok, prešteje začasna bivališča, ki jih je z otrokoma zamenjala v nekaj letih po odhodu iz nasilja in alkohola polnega zakona. Prav takrat je bil tudi čas vpisa hčerke v srednjo šolo. Ker sogovornica že dolgo dela v triizmenskem delu v proizvodnji za minimalno plačo, je denarja zmanjkovalo že za plačevanje najemnine, varščine, stroškov življenja in selitev, včasih tudi za hrano… Dilema, ali hčerki kljub temu omogočiti vpis v želeno šolo, zaradi katerega bi bila selitev v dijaški dom najbolj smiselna, a tudi najdražja rešitev, je bila zelo velika, saj subvencij tudi za otroke iz najrevnejših družin ni. In ker je bila hči v dijaškem domu zadovoljna, ker je po neštetih selitvah soba v domu postala ena redkih in pomembnih stalnic v njenem življenju, je bila pridobljena subvencija Dijaškega sklada programa Botrstvo izjemno dragocena in je zanjo hvaležna še sedaj, ko je hči že uspešna študentka.


08.05.2023

Po 7 letih in več kot 1,1 mio € donacij je čas, da svojo odgovornost sistemsko prevzame država

Dijaški sklad programa Botrstvo v Sloveniji je pred sedmimi leti nastal zaradi slabo urejenega subvencioniranja za bivanje v dijaških domovih za tiste dijake, ki prihajajo iz finančno šibkejših okolij. Ne glede na finančne stiske družin je namreč subvencija za bivanje največ dobrih 85€, kar zadošča za približno četrtino mesečnega stroška bivanja v dijaškem domu. Dijaki že sedmo leto pomoč pri subvencioniranju lahko dobijo pri Dijaškem skladu programa Botrstvo, kjer pa je količina pomoči povsem odvisna od zbranih donacij. Po sedmih letih, v katerih je sklad več kot upravičil svoj obstoj, bi zato bil čas, da subvencije plačil za dijaške domove, ki so v lasti države in v katerih so zaposleni javni uslužbenci, prevzame država, so prepričani pri ZPM LJ Moste Polje. Svoje argumente so naslovili tudi na pristojni ministrstvi.


28.04.2023

Kakšna so otroštva tistih, katerih starši delajo za minimalne plače?

Društvo Delavska svetovalnica že nekaj let javnost s konkretnimi primeri svojih članov obvešča in ozavešča, kaj vse se v delovnih razmerjih dogaja najbolj podcenjenim in najnižje plačanim zaposlenim pri nas. Pogosto pa za temi zgodbami, skupaj s stiskami svojih staršev, živijo tudi otroci. Kakšna so otroštva tistih, katerih starši delajo za minimalne plače, ki težko dobijo v najem še tako slaba stanovanja, v družinah kjer ob 12-urnih izmenah zmanjka časa in energije in kako vse skupaj poslabšujejo še administrativne ovire in zakonske luknje? Z njimi se skozi včasih res težke življenjske trenutke prebija tudi predsednik Društva Delavska svetovalnica Goran Lukić.


21.04.2023

Če smo otroci, še ne pomeni, da se nas stvari ne dotaknejo

V luči medvrstniškega nasilja, ki se med osnovnošolci zadnje čase žal prepogosto dogaja, zdaj osvetljujemo še eno pomembno osnovnošolsko tematiko. Kako mladi razumejo duševno zdravje, komu sploh zaupajo, kako nanje vpliva klima v razredu in kaj lahko starejši spremenijo, da se bodo počutili sprejete?


17.04.2023

Zares brezplačno šolanje bi moralo tudi v očeh države pomeniti investicijo v prihodnost

Vpis v srednje šole in s tem izbira poklica, morda za vse življenje, je pomembna prelomnica v življenju mladostnikov. Nanjo bi najbolj moralo vplivati predvsem to, kaj bodočega dijaka zanima, navdušuje in v čem bi lahko bil res dober, ne pa to, kako oddaljena je šola in ali starši zmorejo plačati stroške bivanja v dijaškem domu, kadar je to najboljša rešitev. A kot pravita ravnatelja dveh primorskih dijaških domov, so prav finance vse pogosteje odločilne pri tem, ali se otrok lahko vpiše na želeno smer. Ker imajo bodoči dijaki le še nekaj dni časa za morebiten prenos vlog za vpis v srednje šole, znova opozarjajo, da je pomoč Dijaškega sklada programa Botrstvo, lahko pri odločitvi za vpis zares odločilna.


10.04.2023

Tudi zaradi napačne socialne politike v revščini živi skoraj četrtina slovenskih starostnic

Po statističnih podatkih in v primerjavi z drugimi državami Slovenija ne izstopa po številu revnih ljudi in tudi Ginijev koeficient, ki govori o enakosti pri razporejenosti prihodkov, je ob sicer pomanjkljivih podatkih evropskega statističnega urada med najboljšimi. Toda podrobnejši pregled podatkov pokaže, da je Slovenija pri nekaterih skupinah prebivalcev z izredno visokimi odstotki revščine na samem evropskem repu. Med njimi so enostarševske družine z več otroki, tisti, ki živijo sami in pa starejši, še posebej ženske. Prav podrobnejšemu raziskovanju revščine starejših oseb je namenjena pred kratkim začeta večletna študija, ki bo raziskala, kakšne so bila napake in kaj v trenutnih socialnih politikah lahko spremenimo, da bo več ljudem uspel prehod v višji družbeni sloj.


03.04.2023

Biti del spektakla je poseben občutek

Planiški četrtek je tradicionalno namenjen otrokom. Tudi letos se ga je udeležilo več tisoč otrok z vseh koncev Slovenije in tudi iz zamejstva, mnogim so obisk omogočili različni donatorji. Med tistimi, ki so glasno spodbujali slovenske skakalce, so bili tudi otroci iz programa Botrstvo. Avtobusi so v dolino pod Poncami prispeli iz Maribora, Velenja, Novega mesta, Cerknega, Idrije, Sevnice, Ljubljane, Šentjurja, Ptuja, Ajdovščine in Metlike. Kako so se imeli in kaj se jim je še posebej vtisnilo v spomin?


27.03.2023

V času čakanja na brezplačna kosila za vse bi bilo nujno drugačno subvencioniranje

Da je brezplačno kosilo za vse šolarje dober cilj, se načeloma strinjajo tako rekoč vsi vpleteni, tudi šole, kjer sicer kosil po zakonu niso dolžni zagotavljati. A imajo jih vse šole, plačujejo pa jih večinoma starši, Iz državega proračuna poravnajo znesek za dobro četrtino vseh h kosilu prijavljenih otrok. Po veljavni zakonodaji so namreč do subvencije upravičeni le otroci katerih družine dosegajo največ 3. dohodkovni razred oz zaslužijo največ 36% povprečne plače na člana. V praksi to pomeni, da v družinah, kjer dohodek na člana presega vsaj cent več kot 442.95 evrov, kosila plačujejo v celoti. Cene se od šole do šole močno razlikujejo in lahko presegajo 80 evrov mesečno za otroka. To je za družine, ki se borijo z revščino, zelo visok znesek. Število otrok, ki do subvencije niso upravičeni, iz leta v leto narašča. Kot so v svoji obrazložitvi sprememb zakona opozorili pri Inštitutu 8. marec, je število upravičencev za subvencije med letoma leta 2016 in 2020 zmanjšalo za skoraj 8 tisoč, čeprav se je v tem času število otrok, vpisanih v osnovno šolo, povečalo za dobrih 16 tisoč. Po svežih podatkih ministrstva pa se je število otrok, ki niso upravičeni do subvencije, v tem šolskem letu povečalo še za skoraj 2 odstotni točki, oz je dodeljenih okoli 3100 subvencij manj, čeprav je šolarjev bistveno več kot leto prej . Med starši, ki ne zmorejo plačati, je tudi mama šolarja, ki je po dolgotrajni bolniški, začasno prekinjeni s 4 urnim delom – v novem izračunu dohodninckega razreda za pičlih 9 evrov ostala brez subvencije za otrokovo kosilo.


20.03.2023

Le na videz brezplačna osnovna šola vse bolj povečuje neenakost med otroki

Slovenska osnovna šola je na videz zelo vključujoča, tudi ustava zagotavlja brezplačno šolanje, a v praksi je razslojevanje tam vse večje. Začne se že pri potrebščinah, plačilih kosil, izletov, šol v naravi in različnih športnih, kulturnih in podobnih dnevov, za katere morajo starši (do)plačevati. Otroci, ki tega niso deležni, so izločeni ne le v času samih dejavnosti, ampak tudi pozneje, saj niso dobili enakih izkušenj in znanj, kar jim onemogoča enakovredno učenje s tistimi, ki so na dejavnostih bili, tudi zunaj šole se družijo predvsem s tistimi, ki so v podobnih stiskah. Zato so pri ZPM Ljubljana Moste-Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo, pripravili peticijo za brezplačno osnovno šolo. Predlagajo, da bi se z minimalno spremembo dveh členov Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja šolski prostor spremenil tako, da bo za vse obvezne šolske vsebine za otroke brezplačen.


13.03.2023

Nekateri v 5. razredu ne znajo poštevanke, a časa za sanacijo napak v šolah ni

Predvsem začetni dve leti epidemije sta zaznamovali številne otroke, še posebej pa najstnike na prehodu v srednje šole in na fakultete, zaznan je bil porast duševnih težav in težav z gibalnimi sposobnostmi. V tem šolskem letu v šolah vidnih znakov kot so maske, ločevanje po mehurčkih in nenehno razkuževanja morda res ni več, a nekatere posledice nikakor niso izbrisane.


06.03.2023

Dijakom s poklicno maturo nepričakovano zaprta vrata do nekaterih študijev

Ob začetku prvega prijavnega roka za vpis na fakultete, ki že poteka, so dijaki s poklicno maturo in opravljenim petim predmetom ugotovili, da se ne morejo vpisati na nekatere študijske programe, čeprav s takimi pogoji ob njihovem vpisu na srednjo šolo niso bili seznanjeni. Spremembe razpisnih pogojev bodo prizadele predvsem kandidate za ljubljanske fakultete, drugi dve večji univerzi v Sloveniji sta težavo vsaj za nekaj časa namreč rešili. Predvsem pa vpisni pogoji prizadenejo dijake negimnazijskih programov,na katere se pogosto vpisujejo otroci, ki tudi zaradi slabših socialnoekonomskih razmer in drugih slabših življenjskih pogojev niso dosegli vse strožjih pogojev za vpis na gimnazijske programe.


27.02.2023

Ne zavedamo se, da duševne težave ne pridejo z leti

Medvrstniško zbadanje, pasti družabnih omrežij in slabe samopodobe … Kako mladi razmišljajo o duševnih težavah in kako lahko šolsko okolje pripomore k temu, da se v šolah počutijo varne in slišane? Na Območnem otroškem parlamentu v Večgeneracijskem centru Skupna točka so mladi skupaj z mentorji debatirali o pomembnosti duševnega zdravja v šolskem okolju. Kako bi rešili duševne stiske, komu najlažje zaupajo in kaj jih najpogosteje teži?


Stran 4 od 28
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov