Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vse več botrov sporoča, da mesečnih obrokov za svoje varovance ne morejo več plačevati. Z geslom BOTER5, poslanim na 1919, pripomorete, da v časih najhujše negotovosti otroci ne bodo ostali brez mesečne pomoči
Starši mnogih otok iz Botrstva, ki so že tako bili pod robom preživetja, so v teh dneh že izgubili delo ali živijo v popolni negotovosti. Predsednica ZPM Moste Polje Anita Ogulin, tudi ena od gonilnih sil programa Botrstvo, pravi, da se njihove stiske opazno povečujejo.
“Telefoni nam pregorevajo. Družinam manjka hrana, sredstva za plačilo najosnovnejšega, skrbi jih izguba stanovanj manjka jim mirnost, s katero bi lahko bodrili otroke, manjka jim računalniška oprema za spremljanje šolskih obveznosti, nimajo denarja za tiskalnike, na katerih bi si morali sami tiskati učno gradivo.”
“Za otroke je bila šola tudi prostor umika, kamor so se zatekli pred vsem hudim, kar se je dogajalo doma, pred nespodbudnim okoljem, nekateri tudi pred nasiljem. Šola je za nemalo otrok edini vir kakovostnih in toplih obokov. Starši nam obupani in skorajda jezni povedo, koliko da otroci pojedo … Veseli smo, da so v Mestni občini Ljubljana otrokom iz najnižjih plačilnih razredov začeli hrano dovažati domov, upam, da jim sledilo še drugi. Družinam, ki so že bile vključene v našo pomoč, zagotavljamo pakete s hrano, nekaterim jo tudi dostavimo. Seveda ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov,” pravi Anita Ogulin.
“Trenutno materialne pomoči od posameznikov zaradi varnostnih ukrepov ne moremo sprejemati. Dobili smo nekaj donacij, kupujemo živila, pošiljamo vrednostne bone. Otrokom ne moremo preposlati paketov pomoči, ki bi jim jih namenili botri. Zato botre, ki to zmorejo in želijo, prosimo predvsem, da svojemu varovancu ob rednem nakazilu siceršnji znesek 30 evrov poljubno povečajo.”
Pri tem je pomembno, da uporabijo isto referenčno številko in če je le mogoče, ZPM Moste obvestite na info@boter.si ali na telefonsko številko 08 205 26 93, da je večje nakazilo mišljeno kot dodatna pomoč vašemu varovancu.
“V teh razmerah je to najbolj učinkovita pomoč in seveda gredo vsa sredstva brez slehernih odbitkov naprej k otrokom. Poskrbeli bomo tudi, da bodo tisti otroci, za katera so bila sredstva nakazana neposredno k izvajalcem zunajšolskih dejavnosti, preusmerjena na račune družin, za golo preživetje.” Pomoč botrov je izjemno pomembna.
“Velika panika vlada med družinami, kaj bo zdaj z botrstvom. Ogromno je klicev staršev, ki so izgubili službo, ta pomoč botrov jim pomeni osnovno podporo, lučko upanja, da bodo lahko otrokom privoščili tisto malo,” opozarja Anita Ogulin
“Skrbi me, kaj bo jutri z otroki, družinami, z najranljivejšimi v družbi. Ta hip je popolnoma negotovo. Pripravljamo se, a ne vem, kaj prinaša čas. Upam, da bodo politične odločitve modre, da bomo poskrbeli za vse ranljive. Bojim pa se, da to obdobje prinaša težke zgodbe.”
V desetletju obstoj programa Botrstvo se je izkazal izjemen pomen Botrskega sklada. Vanj se stekajo sredstva, s katerimi lahko sodelavci Botrstva redna nakazila 30 evrov mesečno izvedejo tudi za otroke, ki jim boter iz kakršnega koli razloga mesečne pomoči niso nakazali. Zdaj, ko bo takih otrok zagotovo veliko, je ta sklad še posebej neprecenljiv.
Vsi, ki bi želeli prispevati v sklad Botrstva za pomoč otrokom, lahko to storite s poslanim SMS s ključno besedo BOTER5 na 1919 in v sklad programa Botrstvo prispevate 5 eur. Če bi želeli nameniti več, lahko to storite z nakazilom, pri tem uporabite spodnje podatke.
544 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Vse več botrov sporoča, da mesečnih obrokov za svoje varovance ne morejo več plačevati. Z geslom BOTER5, poslanim na 1919, pripomorete, da v časih najhujše negotovosti otroci ne bodo ostali brez mesečne pomoči
Starši mnogih otok iz Botrstva, ki so že tako bili pod robom preživetja, so v teh dneh že izgubili delo ali živijo v popolni negotovosti. Predsednica ZPM Moste Polje Anita Ogulin, tudi ena od gonilnih sil programa Botrstvo, pravi, da se njihove stiske opazno povečujejo.
“Telefoni nam pregorevajo. Družinam manjka hrana, sredstva za plačilo najosnovnejšega, skrbi jih izguba stanovanj manjka jim mirnost, s katero bi lahko bodrili otroke, manjka jim računalniška oprema za spremljanje šolskih obveznosti, nimajo denarja za tiskalnike, na katerih bi si morali sami tiskati učno gradivo.”
“Za otroke je bila šola tudi prostor umika, kamor so se zatekli pred vsem hudim, kar se je dogajalo doma, pred nespodbudnim okoljem, nekateri tudi pred nasiljem. Šola je za nemalo otrok edini vir kakovostnih in toplih obokov. Starši nam obupani in skorajda jezni povedo, koliko da otroci pojedo … Veseli smo, da so v Mestni občini Ljubljana otrokom iz najnižjih plačilnih razredov začeli hrano dovažati domov, upam, da jim sledilo še drugi. Družinam, ki so že bile vključene v našo pomoč, zagotavljamo pakete s hrano, nekaterim jo tudi dostavimo. Seveda ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov,” pravi Anita Ogulin.
“Trenutno materialne pomoči od posameznikov zaradi varnostnih ukrepov ne moremo sprejemati. Dobili smo nekaj donacij, kupujemo živila, pošiljamo vrednostne bone. Otrokom ne moremo preposlati paketov pomoči, ki bi jim jih namenili botri. Zato botre, ki to zmorejo in želijo, prosimo predvsem, da svojemu varovancu ob rednem nakazilu siceršnji znesek 30 evrov poljubno povečajo.”
Pri tem je pomembno, da uporabijo isto referenčno številko in če je le mogoče, ZPM Moste obvestite na info@boter.si ali na telefonsko številko 08 205 26 93, da je večje nakazilo mišljeno kot dodatna pomoč vašemu varovancu.
“V teh razmerah je to najbolj učinkovita pomoč in seveda gredo vsa sredstva brez slehernih odbitkov naprej k otrokom. Poskrbeli bomo tudi, da bodo tisti otroci, za katera so bila sredstva nakazana neposredno k izvajalcem zunajšolskih dejavnosti, preusmerjena na račune družin, za golo preživetje.” Pomoč botrov je izjemno pomembna.
“Velika panika vlada med družinami, kaj bo zdaj z botrstvom. Ogromno je klicev staršev, ki so izgubili službo, ta pomoč botrov jim pomeni osnovno podporo, lučko upanja, da bodo lahko otrokom privoščili tisto malo,” opozarja Anita Ogulin
“Skrbi me, kaj bo jutri z otroki, družinami, z najranljivejšimi v družbi. Ta hip je popolnoma negotovo. Pripravljamo se, a ne vem, kaj prinaša čas. Upam, da bodo politične odločitve modre, da bomo poskrbeli za vse ranljive. Bojim pa se, da to obdobje prinaša težke zgodbe.”
V desetletju obstoj programa Botrstvo se je izkazal izjemen pomen Botrskega sklada. Vanj se stekajo sredstva, s katerimi lahko sodelavci Botrstva redna nakazila 30 evrov mesečno izvedejo tudi za otroke, ki jim boter iz kakršnega koli razloga mesečne pomoči niso nakazali. Zdaj, ko bo takih otrok zagotovo veliko, je ta sklad še posebej neprecenljiv.
Vsi, ki bi želeli prispevati v sklad Botrstva za pomoč otrokom, lahko to storite s poslanim SMS s ključno besedo BOTER5 na 1919 in v sklad programa Botrstvo prispevate 5 eur. Če bi želeli nameniti več, lahko to storite z nakazilom, pri tem uporabite spodnje podatke.
Da bodo ukrepi ob epidemiji, ki so zahtevali skorajda rekordno dolgo zaprtje vseh šol, pustili posledice tudi na gibalnih sposobnostih otrok, je bilo jasno že kmalu po začetku epidemije. Športnovzgojni karton, ki že več kot 45 let zbira podatke o otrocih, je namreč izjemno dober vir podatkov, in ti so na drastičen upad opozorili že zelo kmalu. Toda kljub jasnim pozivom strokovnjakov, da so nujni hitri ukrepi v šolah, se je zgodilo mnogo premalo. Letošnji rezultati, v katerih so že obdelani podatki več kot 40.000 otrok, to dokazujejo, so pred dnevi potrdili strokovnjaki na javni predstavitvi v organizaciji Slovenske tiskovne agencije.
Med mladimi, ki te dni zaključujejo šolsko leto, tudi letos ni Mojce. Da sta z mamo sploh lahko preživeli, ji je že od 15 leta pomagala delati v kuhinji. Ko je mama zbolela za rakom, je sama prevzela skrb tako za bolno mamo kot za finančno preživetje.
Številne napovedane spremembe v šolskem sistemu bi morale veliko pozornosti nameniti zmanjšanju razslojevanja med otroki in ustvarjanju socialno pravičnejše šole, so prepričani v Socialni zbornici Slovenije, osrednjem strokovnem združenju na področju socialnega varstva pri nas. Ker trenutno kaže, da zastavljene reforme tega ne bodo upoštevale v zadostni meri, so ustanovili posebno Sekcijo za vzgojo v skupnosti, ki bo opozarjala tako na nujne zakonske spremembe v šolstvu kot na težave v izvajanju obstoječe zakonodaje. Pomoči, ki je na papirju na voljo vsem, namreč po njihovem mnenju običajno ne dobijo tisti, ki bi jo najbolj potrebovali.
Petič v zadnjih dveh desetletjih je tudi v Sloveniji potekala mednarodna raziskava bralne pismenosti. Opravljena je med četrtošolci, ki so v 57 državah z vsega sveta reševali identične pisne teste. Po tem, ko je od leta 2001 Slovenija nenehno dobro napredovala, so najnovejši rezultati, ki zajemajo stanje v letu 2021, precej slabši. Skrbi pa tudi podatek, da v šolo hodi vse več utrujenih in lačnih otrok. Kakšno stanje je pokazala raziskava in kaj bo treba ukreniti?
"Kakih deset ali enajstkrat smo se selili," sogovornica, mama dveh otrok, prešteje začasna bivališča, ki jih je z otrokoma zamenjala v nekaj letih po odhodu iz nasilja in alkohola polnega zakona. Prav takrat je bil tudi čas vpisa hčerke v srednjo šolo. Ker sogovornica že dolgo dela v triizmenskem delu v proizvodnji za minimalno plačo, je denarja zmanjkovalo že za plačevanje najemnine, varščine, stroškov življenja in selitev, včasih tudi za hrano… Dilema, ali hčerki kljub temu omogočiti vpis v želeno šolo, zaradi katerega bi bila selitev v dijaški dom najbolj smiselna, a tudi najdražja rešitev, je bila zelo velika, saj subvencij tudi za otroke iz najrevnejših družin ni. In ker je bila hči v dijaškem domu zadovoljna, ker je po neštetih selitvah soba v domu postala ena redkih in pomembnih stalnic v njenem življenju, je bila pridobljena subvencija Dijaškega sklada programa Botrstvo izjemno dragocena in je zanjo hvaležna še sedaj, ko je hči že uspešna študentka.
Dijaški sklad programa Botrstvo v Sloveniji je pred sedmimi leti nastal zaradi slabo urejenega subvencioniranja za bivanje v dijaških domovih za tiste dijake, ki prihajajo iz finančno šibkejših okolij. Ne glede na finančne stiske družin je namreč subvencija za bivanje največ dobrih 85€, kar zadošča za približno četrtino mesečnega stroška bivanja v dijaškem domu. Dijaki že sedmo leto pomoč pri subvencioniranju lahko dobijo pri Dijaškem skladu programa Botrstvo, kjer pa je količina pomoči povsem odvisna od zbranih donacij. Po sedmih letih, v katerih je sklad več kot upravičil svoj obstoj, bi zato bil čas, da subvencije plačil za dijaške domove, ki so v lasti države in v katerih so zaposleni javni uslužbenci, prevzame država, so prepričani pri ZPM LJ Moste Polje. Svoje argumente so naslovili tudi na pristojni ministrstvi.
Društvo Delavska svetovalnica že nekaj let javnost s konkretnimi primeri svojih članov obvešča in ozavešča, kaj vse se v delovnih razmerjih dogaja najbolj podcenjenim in najnižje plačanim zaposlenim pri nas. Pogosto pa za temi zgodbami, skupaj s stiskami svojih staršev, živijo tudi otroci. Kakšna so otroštva tistih, katerih starši delajo za minimalne plače, ki težko dobijo v najem še tako slaba stanovanja, v družinah kjer ob 12-urnih izmenah zmanjka časa in energije in kako vse skupaj poslabšujejo še administrativne ovire in zakonske luknje? Z njimi se skozi včasih res težke življenjske trenutke prebija tudi predsednik Društva Delavska svetovalnica Goran Lukić.
V luči medvrstniškega nasilja, ki se med osnovnošolci zadnje čase žal prepogosto dogaja, zdaj osvetljujemo še eno pomembno osnovnošolsko tematiko. Kako mladi razumejo duševno zdravje, komu sploh zaupajo, kako nanje vpliva klima v razredu in kaj lahko starejši spremenijo, da se bodo počutili sprejete?
Vpis v srednje šole in s tem izbira poklica, morda za vse življenje, je pomembna prelomnica v življenju mladostnikov. Nanjo bi najbolj moralo vplivati predvsem to, kaj bodočega dijaka zanima, navdušuje in v čem bi lahko bil res dober, ne pa to, kako oddaljena je šola in ali starši zmorejo plačati stroške bivanja v dijaškem domu, kadar je to najboljša rešitev. A kot pravita ravnatelja dveh primorskih dijaških domov, so prav finance vse pogosteje odločilne pri tem, ali se otrok lahko vpiše na želeno smer. Ker imajo bodoči dijaki le še nekaj dni časa za morebiten prenos vlog za vpis v srednje šole, znova opozarjajo, da je pomoč Dijaškega sklada programa Botrstvo, lahko pri odločitvi za vpis zares odločilna.
Po statističnih podatkih in v primerjavi z drugimi državami Slovenija ne izstopa po številu revnih ljudi in tudi Ginijev koeficient, ki govori o enakosti pri razporejenosti prihodkov, je ob sicer pomanjkljivih podatkih evropskega statističnega urada med najboljšimi. Toda podrobnejši pregled podatkov pokaže, da je Slovenija pri nekaterih skupinah prebivalcev z izredno visokimi odstotki revščine na samem evropskem repu. Med njimi so enostarševske družine z več otroki, tisti, ki živijo sami in pa starejši, še posebej ženske. Prav podrobnejšemu raziskovanju revščine starejših oseb je namenjena pred kratkim začeta večletna študija, ki bo raziskala, kakšne so bila napake in kaj v trenutnih socialnih politikah lahko spremenimo, da bo več ljudem uspel prehod v višji družbeni sloj.
Planiški četrtek je tradicionalno namenjen otrokom. Tudi letos se ga je udeležilo več tisoč otrok z vseh koncev Slovenije in tudi iz zamejstva, mnogim so obisk omogočili različni donatorji. Med tistimi, ki so glasno spodbujali slovenske skakalce, so bili tudi otroci iz programa Botrstvo. Avtobusi so v dolino pod Poncami prispeli iz Maribora, Velenja, Novega mesta, Cerknega, Idrije, Sevnice, Ljubljane, Šentjurja, Ptuja, Ajdovščine in Metlike. Kako so se imeli in kaj se jim je še posebej vtisnilo v spomin?
Da je brezplačno kosilo za vse šolarje dober cilj, se načeloma strinjajo tako rekoč vsi vpleteni, tudi šole, kjer sicer kosil po zakonu niso dolžni zagotavljati. A imajo jih vse šole, plačujejo pa jih večinoma starši, Iz državega proračuna poravnajo znesek za dobro četrtino vseh h kosilu prijavljenih otrok. Po veljavni zakonodaji so namreč do subvencije upravičeni le otroci katerih družine dosegajo največ 3. dohodkovni razred oz zaslužijo največ 36% povprečne plače na člana. V praksi to pomeni, da v družinah, kjer dohodek na člana presega vsaj cent več kot 442.95 evrov, kosila plačujejo v celoti. Cene se od šole do šole močno razlikujejo in lahko presegajo 80 evrov mesečno za otroka. To je za družine, ki se borijo z revščino, zelo visok znesek. Število otrok, ki do subvencije niso upravičeni, iz leta v leto narašča. Kot so v svoji obrazložitvi sprememb zakona opozorili pri Inštitutu 8. marec, je število upravičencev za subvencije med letoma leta 2016 in 2020 zmanjšalo za skoraj 8 tisoč, čeprav se je v tem času število otrok, vpisanih v osnovno šolo, povečalo za dobrih 16 tisoč. Po svežih podatkih ministrstva pa se je število otrok, ki niso upravičeni do subvencije, v tem šolskem letu povečalo še za skoraj 2 odstotni točki, oz je dodeljenih okoli 3100 subvencij manj, čeprav je šolarjev bistveno več kot leto prej . Med starši, ki ne zmorejo plačati, je tudi mama šolarja, ki je po dolgotrajni bolniški, začasno prekinjeni s 4 urnim delom – v novem izračunu dohodninckega razreda za pičlih 9 evrov ostala brez subvencije za otrokovo kosilo.
Slovenska osnovna šola je na videz zelo vključujoča, tudi ustava zagotavlja brezplačno šolanje, a v praksi je razslojevanje tam vse večje. Začne se že pri potrebščinah, plačilih kosil, izletov, šol v naravi in različnih športnih, kulturnih in podobnih dnevov, za katere morajo starši (do)plačevati. Otroci, ki tega niso deležni, so izločeni ne le v času samih dejavnosti, ampak tudi pozneje, saj niso dobili enakih izkušenj in znanj, kar jim onemogoča enakovredno učenje s tistimi, ki so na dejavnostih bili, tudi zunaj šole se družijo predvsem s tistimi, ki so v podobnih stiskah. Zato so pri ZPM Ljubljana Moste-Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo, pripravili peticijo za brezplačno osnovno šolo. Predlagajo, da bi se z minimalno spremembo dveh členov Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja šolski prostor spremenil tako, da bo za vse obvezne šolske vsebine za otroke brezplačen.
Predvsem začetni dve leti epidemije sta zaznamovali številne otroke, še posebej pa najstnike na prehodu v srednje šole in na fakultete, zaznan je bil porast duševnih težav in težav z gibalnimi sposobnostmi. V tem šolskem letu v šolah vidnih znakov kot so maske, ločevanje po mehurčkih in nenehno razkuževanja morda res ni več, a nekatere posledice nikakor niso izbrisane.
Ob začetku prvega prijavnega roka za vpis na fakultete, ki že poteka, so dijaki s poklicno maturo in opravljenim petim predmetom ugotovili, da se ne morejo vpisati na nekatere študijske programe, čeprav s takimi pogoji ob njihovem vpisu na srednjo šolo niso bili seznanjeni. Spremembe razpisnih pogojev bodo prizadele predvsem kandidate za ljubljanske fakultete, drugi dve večji univerzi v Sloveniji sta težavo vsaj za nekaj časa namreč rešili. Predvsem pa vpisni pogoji prizadenejo dijake negimnazijskih programov,na katere se pogosto vpisujejo otroci, ki tudi zaradi slabših socialnoekonomskih razmer in drugih slabših življenjskih pogojev niso dosegli vse strožjih pogojev za vpis na gimnazijske programe.
Medvrstniško zbadanje, pasti družabnih omrežij in slabe samopodobe … Kako mladi razmišljajo o duševnih težavah in kako lahko šolsko okolje pripomore k temu, da se v šolah počutijo varne in slišane? Na Območnem otroškem parlamentu v Večgeneracijskem centru Skupna točka so mladi skupaj z mentorji debatirali o pomembnosti duševnega zdravja v šolskem okolju. Kako bi rešili duševne stiske, komu najlažje zaupajo in kaj jih najpogosteje teži?
11 izjemnih knjig, ki bi lahko bile dobra podlaga za filmski scenarij, se v Berlinu predstavlja na dogodku aktualnega filmskega festivala, poimenovanem "Knjige na Berlinalu". Med 190 naslovi iz več kot 30 držav so izbrali tudi delo slovenske avtorice Dijane Matković: Zakaj ne pišem. V sodobni slovenski književnosti najbrž še nismo imeli književnega dela, ki bi tako dobro in nazorno ubesedilo težave otrok iz najnižjih socialno-ekonomsko razredov in pojasnil, zakaj je družbeni razred, v katerega se nek otrok rodi, tako zelo odločujoč. Knjiga bi morala biti obvezno čtivo za vse, ki želijo razumeti stiske otrok, živečih v revščini.
Študentska prehrana je vedno aktualna tema slovenskih študentov. S pripravo stališča glede prenove sistema študentskih bonov za prehrano je Strateški svet za prehrano sicer v sklopu svojih nalog študentska kosila umestil med prioritetne. A po daljšem času nižanja kakovosti ponudbe študentske prehrane in zmanjšanju števila ponudnikov, so študenti nase opozorili v začetku tega leta. Kaplja čez rob je bil dvig maksimalne cene študentskega obroka in posledično tudi dvig maksimalne cene doplačila za študentski obrok ob koriščenju bona.
Epidemijo revnih delavcev v kulturniških in kreativnih dejavnostih zakriva podpora bližnjih
Brezposelnost v Sloveniji zadnje mesece statistično dosega najnižje stopnje, brezposelnih je rekordno malo ljudi. Toda zaposlenost hkrati ni več zagotovilo normalnega preživetja. To dokazujeta tako podatek, da skoraj dve tretjini zaposlenih zasluži manj od povprečne slovenske plače in kot tudi pričevanja humanitarnih organizacij, da je med prosilci za pomoč večina zaposlenih. Deloma lahko to pripišemo nizkim plačam, vse višjim cenam življenjskih stroškov in tudi nepremičnin, deloma pa tudi temu, da nezanesljive, prekarne in nestandardne oblike zaposlitve, vključno s samozaposlitvijo, nikakor niso več varovalka pred revščino.
Neveljaven email naslov