Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje pri svojem delu z otroki in mladostniki že dalj časa opozarjajo na razslojenost šolarjev in dijakov v slovenskih šolah. V Sloveniji ogromno otrok in mladostnikov živi v premajhnih in neprimernih stanovanjih, nekateri nimajo niti svoje postelje, kaj šele svoje sobe. Mnogim otrokom in mladostnikom so šole in dijaški domovi pomenili edini odmik od nevzdržnih domačih razmer, nasilja in pomanjkanja ter lakote. Prav tako so jim pomenili edino možnost za učenje in učno pomoč. Trenutna epidemija COVID-19 je stisko teh otrok in mladostnikov še poglobila.
V imenu otrok, ki živijo v slabih razmerah, brez ustrezne pomoči in primernega dostopa do spleta, predlagajo, naj se ocenjevanje v tem šolskem letu opusti
“Klici, ki jih dobivamo zadnje tedne, so pretresljivi. Ljudje so obupani, več je nasilja, pozna se, da so se otroci iz dijaških domov preselili nazaj domov, kjer ni prostora in miru za učenje. Vemo za mladostnike, ki spijo tudi pod kuhinjsko mizo, ker ni prostora za posteljo, vse več je agresije, vse več nasilja. Ljudem zmanjkuje tudi hrane, predvsem pa so obupani nad prihodnostjo, ker ne vedo, od česa bodo živeli. Zdaj je toliko bolj jasno, kako pomembno zatočišče so bili zanje šole in dijaški domovi, kjer so dobivali podporo in imeli možnost umika. Otrokom smo pomagali do računalnikov, pomagali so jim v šolah, pomoč so ponudili donatorji. A sama oprema žal še ni dovolj, če starši ne znajo pomagati pri uporabi ali jim ne znajo razložiti nove snovi, če nimajo časa in sposobnosti z njimi opravljati vse obveznosti. Stiske otrok in mladostnikov, ki lahko močno vplivajo na uspešnost in so bile že prej spregledane, so postale še bolj skrite in za uspešnost šolanja še bolj usodne. To so razmere, v katerih se otroci in mladostniki ne morejo niti približno normalno učiti, v takšnem okolju je doseganje učnih standardov tako rekoč nemogoče,” pravi sekretarka ZPM Moste Polje Tanja Petek.
Zdaj ko se vse bolj približujemo dokončni odločitvi o tem, kako bodo šolarji, dijaki in študentje končali to šolsko leto, je v javnosti vse več pozivov predvsem k temu, naj se matura izpelje drugače. Oglasili so se maturantje, tudi s peticijo, ki jo je podpisalo že več kot 6200 ljudi, oglasili so se starši in nekateri strokovnjaki. Zelo odmevno je bilo osebno pismo učiteljice Bojane Potočnik na Facebooku, ki je opozorila ne neenakost v osnovnošolskih vrstah.
Veliko manj pozornosti kot maturantom pa je posvečene tistim dijakom, ki bi morali z zaključnimi izpiti končati triletno šolanje. V zadnjem letniku imajo namreč tudi do 19 tednov oziroma do 900 ur praktičnega dela in tisti, ki so šolsko leto začeli s praktičnim usposabljanjem, so bili letos v šoli le nekaj tednov.
Pri ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo, so v Pozivu opozorili na najranljivejše otroke in mladostnike iz vseh stopenj šolanja, katerih težave so bile že prej pogosto prezrte, zdaj ko so skrite za stenami njihovih domov, pa so opazne še toliko manj. Z nekaj argumenti, ki so jih pridobili iz praktičnih izkušenj, so odločevalce pozvali k opustitvi ocenjevanja v tem šolskem letu (poziv v celoti).
Vključenost v izobraževanje ima izjemen vpliv na socializacijo mladega človeka in mu omogoča izhod iz oklepa revščine in socialnih stisk. Enako velja za zaposlitev. Prehod po vertikali socialne mobilnosti je namreč za otroke in mladostnike, ki ne živijo v najbolj optimalnih okoliščinah za akademske aspiracije, ob pomoči izobraževalnih dosežkov eno najmočnejših orodij, ki jih lahko uporabijo skozi svoje življenje. Če bo obveljala zdajšnja direktiva, da je treba ocenjevati zaradi ocenjevanja samega, bodo najbolj oškodovani otroci, ki so že tudi sicer najbolj izpostavljeni neprimernim okoliščinam za šolanje. Na pomisleke, da je vpis na fakultete za maturante zato lahko bolj zapleten, pa odgovarjajo: “Mednarodne mature ne bo in vsi, ki so program obiskovali, se bodo kljub temu vpisali na fakultete po vsem svetu, tudi na slovenske. Če bodo drugačen vpis brez mature zmogle izvesti največje svetovne univerze, jo bodo nedvomno tudi slovenske.”
Tudi zato, ker bi ocenjevanje na vseh stopnjah bolj kot pravično oceno pomenilo tveganje za diskriminacijo šibkejših, je pobudo podpisala tudi Anica Mikuš Kos, otroška psihiatrinja, predsednica Slovenske filantropije in humanitarka, ki je vse življenje posvetila deprivilegiranim in travmatiziranim otrokom z vseh koncev sveta: “Dolgoletne izkušnje in številne študije dokazujejo, da se otroci iz deprivilegiranih družin pogosto težje spopadajo s šolskimi obveznostmi in kljub enakim sposobnostim dosegajo slabše šolske uspehe. Predvsem zato, ker imajo primanjkljaje v predznanjih in veščinah, ki jih zahteva šola, ceni in jih nagrajuje, ker imajo slabše pogoje, življenjske okoliščine za učenje, pogosto tudi manj spodbud. Predvsem pa imajo manj virov pomoči ob učnih težavah. Otrokom iz družin z visoko ravnjo izobraženosti staršev in starih staršev ti pomagajo ob šolskih težavah. In seveda so tu še plačani inštruktorji. Pogosto se sprašujem, kako shajajo otroci brez teh virov pomoči in kako otroci, katerih starši ne morejo plačati inštruktorja? Opozarjam še na tisoče otrok tujcev, ki že tako ali tako imajo veliko težav z razumevanjem jezika, pa na vse tiste, ki so dobivali pomoč prostovoljcev. Toda tudi pomoč teh v zdajšnjih okoliščinah postane nedosegljiva. Hvalevredna je iniciativa študentov, ki po spletu pomagajo otrokom, toda za številne otroke iz predstavljenih skupin je tudi ta pomoč nedosegljiva.”
“Moje spoštovanje učiteljem, ki jim uspe vzpostaviti individualni stik z otroki, ki so v težavah, in učiteljem, ki glasno opozarjajo na to, o čemer pišem, in to na bolj kvalificiran način, kot to zmorem jaz, ki nisem pedagoška strokovnjakinja in sem računalniško polpismena. Vendar dobra volja in človeška zavzetost enega dela šolskih delavce ne zagotavljata enakih možnost vsem otrokom za uspešno učenje v novih okoliščinah. Kot človek, kot strokovnjakinja na področju varovanja duševnega zdravja otrok in kot aktivistka za otrokove pravice apeliram na odločevalce, naj pri svojih odločitvah glede šolanja v novih okoliščinah zrahljajo birokratska pravila in prilagodijo potek šolanja in ocenjevanje učencev in dijakov stvarnosti tistih, ki imajo največ težav in ovir in najmanj virov pomoči ter podpore. In teh otrok ni malo,” opozarja Anica Mikuš Kos. Čeprav je prav tak čas velikih zgodovinskih prelomnic, kot ga doživljamo zdaj, najboljši za uvajanje tudi radikalnejših sprememb, pa opozarja: “Ljudje smo po naravi odporni na spremembe, poleg tega pa menim, da odločevalci sami niso tako neposredno prizadeti s tem položajem, da bi bili zmožni ustvariti spremembe.”
Sekretarka ZPM Moste Polje Tanja Petek razmišlja, da bi bilo ob varni vrnitvi v šolske klopi preostali čas bolje kot ocenjevanju za vsako ceno nameniti razmisleku o pomembnih življenjskih lekcijah, ki jih je ta čas prinesel: “Čas koronavirusa ni le zdravstvena preizkušnja – je nedvomno tudi preizkušnja empatije, solidarnosti, medčloveških odnosov, temeljnega razumevanja pravičnosti in enakih možnosti. To pa je v teh izjemnih časih zagotovo najbolj izjemna lekcija, ki se je otroci in mladi lahko naučijo na samem koncu tega šolskega leta.”
548 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje pri svojem delu z otroki in mladostniki že dalj časa opozarjajo na razslojenost šolarjev in dijakov v slovenskih šolah. V Sloveniji ogromno otrok in mladostnikov živi v premajhnih in neprimernih stanovanjih, nekateri nimajo niti svoje postelje, kaj šele svoje sobe. Mnogim otrokom in mladostnikom so šole in dijaški domovi pomenili edini odmik od nevzdržnih domačih razmer, nasilja in pomanjkanja ter lakote. Prav tako so jim pomenili edino možnost za učenje in učno pomoč. Trenutna epidemija COVID-19 je stisko teh otrok in mladostnikov še poglobila.
V imenu otrok, ki živijo v slabih razmerah, brez ustrezne pomoči in primernega dostopa do spleta, predlagajo, naj se ocenjevanje v tem šolskem letu opusti
“Klici, ki jih dobivamo zadnje tedne, so pretresljivi. Ljudje so obupani, več je nasilja, pozna se, da so se otroci iz dijaških domov preselili nazaj domov, kjer ni prostora in miru za učenje. Vemo za mladostnike, ki spijo tudi pod kuhinjsko mizo, ker ni prostora za posteljo, vse več je agresije, vse več nasilja. Ljudem zmanjkuje tudi hrane, predvsem pa so obupani nad prihodnostjo, ker ne vedo, od česa bodo živeli. Zdaj je toliko bolj jasno, kako pomembno zatočišče so bili zanje šole in dijaški domovi, kjer so dobivali podporo in imeli možnost umika. Otrokom smo pomagali do računalnikov, pomagali so jim v šolah, pomoč so ponudili donatorji. A sama oprema žal še ni dovolj, če starši ne znajo pomagati pri uporabi ali jim ne znajo razložiti nove snovi, če nimajo časa in sposobnosti z njimi opravljati vse obveznosti. Stiske otrok in mladostnikov, ki lahko močno vplivajo na uspešnost in so bile že prej spregledane, so postale še bolj skrite in za uspešnost šolanja še bolj usodne. To so razmere, v katerih se otroci in mladostniki ne morejo niti približno normalno učiti, v takšnem okolju je doseganje učnih standardov tako rekoč nemogoče,” pravi sekretarka ZPM Moste Polje Tanja Petek.
Zdaj ko se vse bolj približujemo dokončni odločitvi o tem, kako bodo šolarji, dijaki in študentje končali to šolsko leto, je v javnosti vse več pozivov predvsem k temu, naj se matura izpelje drugače. Oglasili so se maturantje, tudi s peticijo, ki jo je podpisalo že več kot 6200 ljudi, oglasili so se starši in nekateri strokovnjaki. Zelo odmevno je bilo osebno pismo učiteljice Bojane Potočnik na Facebooku, ki je opozorila ne neenakost v osnovnošolskih vrstah.
Veliko manj pozornosti kot maturantom pa je posvečene tistim dijakom, ki bi morali z zaključnimi izpiti končati triletno šolanje. V zadnjem letniku imajo namreč tudi do 19 tednov oziroma do 900 ur praktičnega dela in tisti, ki so šolsko leto začeli s praktičnim usposabljanjem, so bili letos v šoli le nekaj tednov.
Pri ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo, so v Pozivu opozorili na najranljivejše otroke in mladostnike iz vseh stopenj šolanja, katerih težave so bile že prej pogosto prezrte, zdaj ko so skrite za stenami njihovih domov, pa so opazne še toliko manj. Z nekaj argumenti, ki so jih pridobili iz praktičnih izkušenj, so odločevalce pozvali k opustitvi ocenjevanja v tem šolskem letu (poziv v celoti).
Vključenost v izobraževanje ima izjemen vpliv na socializacijo mladega človeka in mu omogoča izhod iz oklepa revščine in socialnih stisk. Enako velja za zaposlitev. Prehod po vertikali socialne mobilnosti je namreč za otroke in mladostnike, ki ne živijo v najbolj optimalnih okoliščinah za akademske aspiracije, ob pomoči izobraževalnih dosežkov eno najmočnejših orodij, ki jih lahko uporabijo skozi svoje življenje. Če bo obveljala zdajšnja direktiva, da je treba ocenjevati zaradi ocenjevanja samega, bodo najbolj oškodovani otroci, ki so že tudi sicer najbolj izpostavljeni neprimernim okoliščinam za šolanje. Na pomisleke, da je vpis na fakultete za maturante zato lahko bolj zapleten, pa odgovarjajo: “Mednarodne mature ne bo in vsi, ki so program obiskovali, se bodo kljub temu vpisali na fakultete po vsem svetu, tudi na slovenske. Če bodo drugačen vpis brez mature zmogle izvesti največje svetovne univerze, jo bodo nedvomno tudi slovenske.”
Tudi zato, ker bi ocenjevanje na vseh stopnjah bolj kot pravično oceno pomenilo tveganje za diskriminacijo šibkejših, je pobudo podpisala tudi Anica Mikuš Kos, otroška psihiatrinja, predsednica Slovenske filantropije in humanitarka, ki je vse življenje posvetila deprivilegiranim in travmatiziranim otrokom z vseh koncev sveta: “Dolgoletne izkušnje in številne študije dokazujejo, da se otroci iz deprivilegiranih družin pogosto težje spopadajo s šolskimi obveznostmi in kljub enakim sposobnostim dosegajo slabše šolske uspehe. Predvsem zato, ker imajo primanjkljaje v predznanjih in veščinah, ki jih zahteva šola, ceni in jih nagrajuje, ker imajo slabše pogoje, življenjske okoliščine za učenje, pogosto tudi manj spodbud. Predvsem pa imajo manj virov pomoči ob učnih težavah. Otrokom iz družin z visoko ravnjo izobraženosti staršev in starih staršev ti pomagajo ob šolskih težavah. In seveda so tu še plačani inštruktorji. Pogosto se sprašujem, kako shajajo otroci brez teh virov pomoči in kako otroci, katerih starši ne morejo plačati inštruktorja? Opozarjam še na tisoče otrok tujcev, ki že tako ali tako imajo veliko težav z razumevanjem jezika, pa na vse tiste, ki so dobivali pomoč prostovoljcev. Toda tudi pomoč teh v zdajšnjih okoliščinah postane nedosegljiva. Hvalevredna je iniciativa študentov, ki po spletu pomagajo otrokom, toda za številne otroke iz predstavljenih skupin je tudi ta pomoč nedosegljiva.”
“Moje spoštovanje učiteljem, ki jim uspe vzpostaviti individualni stik z otroki, ki so v težavah, in učiteljem, ki glasno opozarjajo na to, o čemer pišem, in to na bolj kvalificiran način, kot to zmorem jaz, ki nisem pedagoška strokovnjakinja in sem računalniško polpismena. Vendar dobra volja in človeška zavzetost enega dela šolskih delavce ne zagotavljata enakih možnost vsem otrokom za uspešno učenje v novih okoliščinah. Kot človek, kot strokovnjakinja na področju varovanja duševnega zdravja otrok in kot aktivistka za otrokove pravice apeliram na odločevalce, naj pri svojih odločitvah glede šolanja v novih okoliščinah zrahljajo birokratska pravila in prilagodijo potek šolanja in ocenjevanje učencev in dijakov stvarnosti tistih, ki imajo največ težav in ovir in najmanj virov pomoči ter podpore. In teh otrok ni malo,” opozarja Anica Mikuš Kos. Čeprav je prav tak čas velikih zgodovinskih prelomnic, kot ga doživljamo zdaj, najboljši za uvajanje tudi radikalnejših sprememb, pa opozarja: “Ljudje smo po naravi odporni na spremembe, poleg tega pa menim, da odločevalci sami niso tako neposredno prizadeti s tem položajem, da bi bili zmožni ustvariti spremembe.”
Sekretarka ZPM Moste Polje Tanja Petek razmišlja, da bi bilo ob varni vrnitvi v šolske klopi preostali čas bolje kot ocenjevanju za vsako ceno nameniti razmisleku o pomembnih življenjskih lekcijah, ki jih je ta čas prinesel: “Čas koronavirusa ni le zdravstvena preizkušnja – je nedvomno tudi preizkušnja empatije, solidarnosti, medčloveških odnosov, temeljnega razumevanja pravičnosti in enakih možnosti. To pa je v teh izjemnih časih zagotovo najbolj izjemna lekcija, ki se je otroci in mladi lahko naučijo na samem koncu tega šolskega leta.”
Zaradi razvojnih značilnosti spadajo mladostniki med ranljivejše skupine za razvoj težav v duševnem zdravju. Nove stiske je prinesla pandemija Covida-19, velike izzive mu prinaša tudi vse večja raba in priljubljenost novih tehnologij. V tem predprazničnem času, ko nas terorizirajo pričakovanja oz. že kar zahteve po veselju, obilju, praznovanju in prijetnih uricah z drugimi, so stiske osamljenih in ranljivih ljudi pogosto še občutnejše. Tudi pri mladostnikih. In ker je samomor eden najpogostejših vzrokov smrti v obdobju mladostništva, v tem, za marsikoga najtežjem delu leta, na te stiske še posebej opozarjamo.
Med 25. novembrom in 10. decembrom obeležujemo mednarodne dneve boja proti nasilju nad ženskami. Ozaveščanje o nasilju je sicer v javnosti bolj prisotno kot pred leti, a je kljub temu največkrat razumljeno le kot fizično nasilje, druge oblike pa so prepoznane veliko slabše. In tako je tudi pri otrocih in mladostnikih, kjer je nasilja, ki so ga deležni prek spleta, vse več. Brez tesnejšega sodelovanja staršev, učiteljev in strokovnjakov, aktivnejše vključenosti in boljšega nadzora nad uporabo družbenih omrežij, video vsebin in videoiger, bo obvladovanje nasilja na spletu nemogoče, menijo številni strokovnjaki, ki so tudi o nasilju med otroki in mladostniki spregovorili na nedavnem 9. kongresu psihologov Slovenije. Spletno nasilje je namreč vse pomembnejši del življenja mladih, to narašča že zaradi razširjenosti uporabe interneta in družbenih omrežij in je med otroci in mladostniki že postalo javnozdravstveni problem.
Na svečani prireditvi je Primož Roglič sporočil, da je kot ambasador humanitarne fundacije zbral 200.000 evrov za pomoč mladim športnikom. Roglič je četrti ambasador fundacije poimenovane po Miru Cerarju in Leonu Štuklju, ki del sredstev torej že četrto leto namenja tudi projektu "Botrstvo v športu".
"Mami sem želela pomagati in sem ji poslala sporočilo z možnostmi, kako lahko pride do pomoči. Odgovorila mi je, da je porabila osemnajst let za parazita in da zame ne bo niti sekunde več porabila," trpko pove 19-letna Ajda.
Ob prehodu v višje stopnje izobraževanja, še posebej iz osnovne v srednje šole, se pri nas vse bolj kaže proces, ki ga dr. Špela Razpotnik in dr. Vesna Leskovšek poimenujeta dvotirnost, v katerem za zmagovalce velja en model prehoda, za poražence pa povsem drug. Vpis na višje stopnje izobraževanja, ki je vse bolj odvisen predvsem od socialno-ekonomskega statusa družin, v katere so se otroci rodili, je velika težava in za revnejše otroke pomeni neprebojni stekleni strop. Ta je v Sloveniji med najtrdnejšimi in pomeni, da če so se revni rodili, bodo zelo verjetno revni ostali vse življenje, zato bi šola morala odločneje ukrepati, meni dr. Špela Razpotnik, docentka na oddelku za socialno pedagogiko ljubljanske Pedagoške fakultete, ena od sodelujočih na nedavnem posvetu o nujnih spremembah v šolskem sistemu, sklicanem pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.
Prosti dnevi so lahko za marsikoga stresni, ker ne vključujejo dnevne rutine, znotraj katere bi se počutili varne. Kaja Ravnak z magistrico zakonskih in družinskih študij Moniko Erjavec Bizjak z Zveze prijateljev mladine Moste - Polje govori o počitniškem brezdelju, preveliki in prezgodnji vpetosti mladih v obšolske dejavnosti ter občutku, da žal preveč otrok nima nikogar, ki bi mu lahko zaupali.
Američanka Claudia Goldin, letošnja prejemnica Nobelove nagrade za ekonomijo, ki je v mačističnem svetu ekonomistov šele tretja ženska, prejemnica te nagrade, je svoje osrednje raziskave namenila raziskovanju plačne neenakosti med moškimi in ženskami na delovnem mestu. Kaj taka dolgotrajna neenakost pomeni skozi oči ekonomista in kakšne ima posledice za družbo, razmišlja profesor z ljubljanske Ekonomske fakultete dr. Jože Damijan.
Kletna garsonjera za več kot 500 evrov mesečno, vmešavanje najemodajalcev, pomanjkanje tega, da bi stanovanjska problematika zavzela mesto na političnem dnevnem redu. Ker študentski domovi pokajo po šivih, generacije študentov pa so številčnejše, je večina primorana najti stanovanje na najemniškem trgu. Zdi se, da je tudi stanovanj premalo, neustreznih pogojev preveč, nadzora trga pa nobenega. Kaj lahko naredimo, da preprečimo že tako veliko razslojenost med študentkami in študenti?
Oddaje, ki so pred več kot enajstimi leti začele nastajati predvidoma le kot enoletni projekt, so skozi leta in natanko 499 arhiviranih radijskih oddaj postale del najbolj prepoznavnega projekta za pomoč otrokom pri nas: Botrstva v Sloveniji. Kako so se oddaje skozi leta spreminjale, katere spremembe so se ob pomoči številnih ljudi, ki so nam zaupali svoje zgodbe in izkušnje, in sodelavcev ZPM Ljubljana Moste - Polje v družbi vendarle zgodile in kaj lahko vsi skupaj še storimo, da otrokom vrnemo njihovo prihodnost?
Čez dober teden bo minilo natanko 13 let, odkar je pri ZPM Ljubljana Moste Polje zaživel program Botrstvo v Sloveniji. Od takrat se je spremenilo marsikaj, nespremenjen pa je ostal znesek, ki ga botri vsak mesec namenjajo svojim varovancem. Zdaj je sprememba zaradi številnih podražitev in inflacije postala nujna, vendar pa bo prehod na višji znesek uveden tako, da se bodo obstoječi botri za spremembo lahko odločali sami.
15-letna dijakinja Aldina Bajrović je zelo dobra opazovalka družbe. Svoje vtise o duševnem zdravju in stiskah mladih je strnila v literarnem prvencu A Bad Day Doesn't Mean a Bad Life (Slab dan še ne pomeni slabega življenja). Zakaj najstniki čutijo anksioznost v obdobju, ki se zdi odraslim brezskrbno? Kako to, da so utrujeni, čeprav po predsodkih mladost in utrujenost ne sodita skupaj? Jim več pomenita zaupanje in poslušanje ali potrditev okolice?
V sedmih letih obstoja Dijaškega sklada programa Botrstvo smo res velikokrat opozorili na sistemsko vrzel, v je kateri je strošek bivanja v dijaških domovih – čeprav so državni in so v njih zaposleni javni uslužbenci – povsem na plečih tudi najrevnejših staršev dijakov. Razen splošne subvencije za tiste, ki živijo vsaj 25 kilometrov od šole, subvencioniranja na podlagi finančnega stanja družine namreč ni.
"Živim v enostarševski družini, brat je gibalno oviran in veliko denarja gre za njegove terapije. Zelo sem si želela v izbrano srednjo šolo, a bi mi vožnja do nje vzela ogromno časa, trikrat bi morala prestopati. Šolati bi se morala na kakšni šoli v bližini, na kakšnem programu, ki me sploh ne bi zanimal. Zato hvala, da sem dobivala pomoč, ki mi je ogromno pomenila, zdaj imam poklic, ki me res osrečuje in si ga želim opravljati do konca življenja," se zahvaljuje sogovornica, zdaj že študentka, ki je s pomočjo Dijaškega sklada uspešno končala srednješolsko izobraževanje. Dijaški sklad programa Botrstvo je pomagal že več kot 800 dijakom, ki sicer ne bi mogli bivati v dijaškem domu in se zato tudi ne bi mogli izobraževati na želeni srednji šoli. Kljub javnemu pozivu pristojnima ministrstvoma maja letos, naj vsaj deloma prevzameta in sistemsko uredita tovrstno subvencijo, je ta tudi v tem šolskem letu še zmeraj povsem odvisna od donacij. Za ta sklad so pri Botrstvu v sedmih letih obstoja sklada namenili že skoraj 1,2 milijona evrov pomoči.
Po vijugasti cesti in mnogih ovinkih obiščemo eno izmed treh gorniških vasi, ki jih imamo pri nas, vas Luče v vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp. Na terenu preverjamo, v kakšnem stanju so šolski prostori in kako bo potekalo prihajajoče šolsko leto. Kakšno oporo in pomoč nudijo otrokom, ki so bili prizadeti v nedavnih ujmah?
"Opazila sem, da so pred spanjem še zmeraj vse nosile modrce, in sem vprašala, zakaj spijo z njimi, jim mar ni neudobno? Pa je eno dekle reklo, da so jo, ko je bila majhna, starši otipavali med spanjem in ji je neprijetno spati brez modrca. Kar zmrznila sem. Toda najbolj šokantno je bilo, da se nobenemu izmed deklet to ni zdelo čudno. Poslušale so, kot da bi bilo to nekaj najbolj normalnega, najbrž zato, ker so vse doživele kaj podobnega."
"Mlajši kot je otrok, več bo imel telesnih simptomov, bolel ga bo trebušček, glava, imel bo motnje spanja. Ko otrok enkrat že zmore ubesediti svojo stisko, potem se lahko z njim veliko pogovarjamo. A dajmo mu občutek, da zmoremo poskrbeti tudi zanj: 'Glej, težko je, ampak bomo zmogli'."
Donacije BOTER5 in BOTER10, ki bodo v avgustu poslane na številko 1919, bodo v celoti namenjene družinam za saniranje škode po poplavah. V program Botrstvo je trenutno vključenih več kot 6300 otrok iz vse Slovenije, seveda tudi iz močno prizadetih in poplavljenih območij. Pri ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer vodijo programe Botrstvo, Veriga dobrih ljudi in še nekaj podobnih za celostno pomoč otrokom, že od začetka poplav pripravljajo različne načine za pomoč tistim, ki jo bodo potrebovali.
Festivalsko, koncertno in na splošno kreativno-umetniško poletje je na vrhuncu, po treh letih precej okrnjenega dogajanja je tudi želja in potreba občinstva po dogodkih zelo velika. Toda pestrega poletnega dogajanja ne bi bilo brez neštetih ustvarjalnih, pogosto prekarno zaposlenih ustvarjalcev, ki so bili že pred epidemijo na robu preživetja. Epidemija je položaj na kulturno-ustvarjalnem področju močno poslabšala, zato so se štiri raziskave, ki so bile izvedene med začetkom in koncem epidemičnih ukrepov, osredotočale predvsem na vpliv takratnih ukrepov. Vendar so ob tem izrisale še številne druge, precej bolj dolgotrajne in trdovratne težave tega sektorja, ki so soodgovorne za revščino večine ustvarjalcev in s tem tudi njihovih otrok. Če se v takih razmerah sploh odločijo zanje. O usodi ustvarjalcev iz kreativnih dejavnosti in številnih drugih, ki v različnih oblikah delovnih razmerij ne morejo več preživeti, je govorila soustanoviteljica kreativnega centra Poligon in neodvisna raziskovalka Eva Matjaž.
Za tiste, ki imajo med šolskimi počitnicami pestre možnosti za druženje, spoznavanje novih krajev in ljudi, se zdi odhod na letovanja kakšne od humanitarnih organizacij morda manj privlačna možnost, a za številne je to še vedno sploh edina možnost za počitniški oddih zunaj domačega okolja. Letovanja so tudi dragocena učna priložnost, sploh za otroke, ki zaradi različnih razlogov ne morejo živeti doma. Tudi letos jih je v prvih julijskih dneh na letovanju spremljala vzgojiteljica Anja. Da letovanja otrokom veliko daje, kaže tudi to, da veliko tistih, ki so se letovanj udeleževali kot otroci, zdaj pa želijo pomagati tako, da postajajo vzgojitelji prostovoljci. Da bi tudi mlajši lahko dobili bogato življenjsko popotnico iz poletnih letovanj. Hvala vsem, ki jih omogočate tudi z donacijami.
V Strunjanu je v začetku julija letovalo 50 ukrajinskih otrok iz Kijeva in njegove okolice. To je bila druga skupina otrok na letovanju pri nas v okviru projektov Slovenske karitas, ki jih sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Letovanje je bilo namenjeno predvsem temu, da se otroci v času počitnic razbremenijo stisk, ki so posledica vojnega dogajanja v domovini. Otroke, stare od osem do šestnajst let, je ob pestrem programu in izletih, pa tudi likovni terapiji, spremljalo več mladih prostovoljcev.
Neveljaven email naslov