Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V programu Botrstvo se v oktobru posvečamo generaciji, ki je bila med epidemijo najbolj spregledana, hkrati pa ima največ težav pri duševnem zdravju. Opozarjali smo že na anksioznost in samomorilne misli med študenti. V tretjem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o pogojih za študij tujih študentov iz neevropskih držav na slovenskih univerzah, o noveli Zakona o tujcih in prihodnosti za omenjene študente. Zakaj nismo v večji meri prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno? Odgovore na vprašanja je iskala Kaja Ravnak.
3. del serije o študentskih stiskah: pozabljen odsev vseh stisk epidemije so tuji študenti, ki v Slovenijo prihajajo študirat iz neevropskih držav
Zakaj nismo v večji meri prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno?
Slovenija ima z državami nekdanje Jugoslavije sklenjen dvostranski sporazum. To pomeni, da lahko tuji študenti študirajo pod enakimi pogoji kot študenti s slovenskim državljanstvom in obratno.
"Največji problem tujih študentov je iskanje stanovanja. Mi nimamo nobenih olajšav pri študentskih domovih, vsi moramo biti v privatnih stanovanjih. Obstaja veliko stanodajalcev, ki sploh ne sprejmejo tuje študente, zato ker potem morajo plačati davek za podnajemnike. Vse je v redu, dokler ne poveš, da si tuji študent in da ti morajo dati pogodbo." - Ajla Cerić, študentka magistrskega študija Specialne in rehabilitacijske pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani
Do zdaj je za pridobivanje študentskega vizuma za študente tretjih držav zadostovala izjava skrbnikov o finančni podpori. Tuji študenti pa so od 26. maja morali čez noč na svojih računih prikazati bančno garancijo v višini osnovnega zneska minimalnega mesečnega dohodka za celotno obdobje nameravanega prebivanja, kar v primeru celotnega študijskega leta znese natanko 4826 evrov. Novela zakona naj bi z novim študijskim letom že veljala, čeprav so njene interpretacije že med tujimi študenti različne.
"Sploh ne vemo, kaj čaka tuje študente. Mislim, da bo težko bolje. Prihodnost je zelo čudna. Ne vemo kako dolgo bomo lahko tukaj, če se na polno uveljavi ta zakon, ki so ga sprejeli. Če se zgodi to, menim, da bo dobrih 80 odstotkov tujih študentov izginilo iz Slovenije. Vsi pravijo, da je super, da imajo tuje študente, da so tuji študenti ta barva na slovenskih univerzah. Ampak vsi pričakujejo, da se ta internacionalizacija zgodi samo prek Erasmusa in Zahodnoevropskih držav. Države pod slovensko mejo jih ne zanimajo. Težava je, da je internacionalizacija samo zahodna in ne balkanska." - Marko Durdubakov, Iniciativa za tuje študente
Študentsko tutorstvo za tuje študente
TOM telefon za otroke in mladostnike (116 111)
Društvo SOS (080 11 55)
Zveza prijateljev mladine Moste - Polje (01 544 30 43)
Društvo za nenasilno komunikacijo v Ljubljani (01 434 48 22 ali 031 770 120) in Kopru (05 639 31 70 ali 031 546 098)
Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani
Psihološka podpora na Univerzi na Primorskem
Svetovalnica: "Pogovori se s študentom psihologije"
Telefon za psihološko podporo prebivalcem ob epidemiji covida-19 (080 51 00 24)
Kako ob brezizhodni sedanjosti sploh govoriti o prihodnosti? (1. del)
551 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
V programu Botrstvo se v oktobru posvečamo generaciji, ki je bila med epidemijo najbolj spregledana, hkrati pa ima največ težav pri duševnem zdravju. Opozarjali smo že na anksioznost in samomorilne misli med študenti. V tretjem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o pogojih za študij tujih študentov iz neevropskih držav na slovenskih univerzah, o noveli Zakona o tujcih in prihodnosti za omenjene študente. Zakaj nismo v večji meri prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno? Odgovore na vprašanja je iskala Kaja Ravnak.
3. del serije o študentskih stiskah: pozabljen odsev vseh stisk epidemije so tuji študenti, ki v Slovenijo prihajajo študirat iz neevropskih držav
Zakaj nismo v večji meri prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno?
Slovenija ima z državami nekdanje Jugoslavije sklenjen dvostranski sporazum. To pomeni, da lahko tuji študenti študirajo pod enakimi pogoji kot študenti s slovenskim državljanstvom in obratno.
"Največji problem tujih študentov je iskanje stanovanja. Mi nimamo nobenih olajšav pri študentskih domovih, vsi moramo biti v privatnih stanovanjih. Obstaja veliko stanodajalcev, ki sploh ne sprejmejo tuje študente, zato ker potem morajo plačati davek za podnajemnike. Vse je v redu, dokler ne poveš, da si tuji študent in da ti morajo dati pogodbo." - Ajla Cerić, študentka magistrskega študija Specialne in rehabilitacijske pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani
Do zdaj je za pridobivanje študentskega vizuma za študente tretjih držav zadostovala izjava skrbnikov o finančni podpori. Tuji študenti pa so od 26. maja morali čez noč na svojih računih prikazati bančno garancijo v višini osnovnega zneska minimalnega mesečnega dohodka za celotno obdobje nameravanega prebivanja, kar v primeru celotnega študijskega leta znese natanko 4826 evrov. Novela zakona naj bi z novim študijskim letom že veljala, čeprav so njene interpretacije že med tujimi študenti različne.
"Sploh ne vemo, kaj čaka tuje študente. Mislim, da bo težko bolje. Prihodnost je zelo čudna. Ne vemo kako dolgo bomo lahko tukaj, če se na polno uveljavi ta zakon, ki so ga sprejeli. Če se zgodi to, menim, da bo dobrih 80 odstotkov tujih študentov izginilo iz Slovenije. Vsi pravijo, da je super, da imajo tuje študente, da so tuji študenti ta barva na slovenskih univerzah. Ampak vsi pričakujejo, da se ta internacionalizacija zgodi samo prek Erasmusa in Zahodnoevropskih držav. Države pod slovensko mejo jih ne zanimajo. Težava je, da je internacionalizacija samo zahodna in ne balkanska." - Marko Durdubakov, Iniciativa za tuje študente
Študentsko tutorstvo za tuje študente
TOM telefon za otroke in mladostnike (116 111)
Društvo SOS (080 11 55)
Zveza prijateljev mladine Moste - Polje (01 544 30 43)
Društvo za nenasilno komunikacijo v Ljubljani (01 434 48 22 ali 031 770 120) in Kopru (05 639 31 70 ali 031 546 098)
Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani
Psihološka podpora na Univerzi na Primorskem
Svetovalnica: "Pogovori se s študentom psihologije"
Telefon za psihološko podporo prebivalcem ob epidemiji covida-19 (080 51 00 24)
Kako ob brezizhodni sedanjosti sploh govoriti o prihodnosti? (1. del)
Razmišljanje ene od boter v projektu Botrstvo, ki je bila nekoč tudi sama v socialni stiski, zdaj pa pomaga drugim.
Ločitev staršev, šest selitev v enem letu, nato vrnitev v nekdanje okolje, ki pa ga ni več želelo sprejeti, pa prometna nesreča, zaradi katere je očetovo življenje dolgo viselo na nitki, vse to je bilo preveč za osnovnošolca Adriana, ki je svoje stiske skušal končati na najbolj tragičen način. Zdaj skuša zaživeti na novo, a mu huda finančna stiska grozi, da bo morda že letos moral znova zamenjati šolo in okolje, v katerem se dobro počuti.
Da dosežemo, da otrok pomaga otroku ne potrebujemo veliko. A namen je dosežen, če to stori večkrat in z veseljem. Neja Jerant je obiskala vrtec Galjevica, kjer tovrstnega veselja ne manjka. Na pobudo mamice enega izmed otrok, se je vzgojiteljica v času tedna otroka odločila, da bodo otroci, seveda s pomočjo staršev, poskušali nabrati čim več stvari, ki jih socialno ogroženi otroci potrebujejo.
Vse od začetka šolskega leta smo v oddajah Botrstva opozarjali na pomen zunajšolskih dejavnosti in razvoja talentov socialno ogroženih otrok ter nizali argumente, zakaj z izgubljenimi talenti izgublja tudi družba kot celota. Ta teden z akcijo zaključujemo.
Lani spomladi smo predstavili zgodbo Julije in Lare, dveh sestričen, ki je bila hkrati tudi zgodba o dveh družinah, saj neozdravljivo bolna Julija, za katero po smrti mamice in hudi invalidnosti očeta skrbi babica, veliko časa preživi z Larino družino.Čeprav Juliji nihče ne more pozdraviti bolezni, ste poslušalci izdatno pripomogli, da še poldrugo leto kasneje obe družini živita veliko lažje.
Botrska zgodba je tokrat namenjena skritemu brezdomstvu, tudi pri otrocih.
Ves september smo v naših oddajah s pripovedmi otrok in utemeljitvami strokovnjakov opozarjali na to, kako pomemben je razvoj talentov in zakaj s tem, ko se otroci ne morejo vključiti v plačljive dejavnosti, izgubljamo tudi kot družba. Ta teden sledi še zadnje dejanje, ki bo pripomoglo k finančni podpori mladih športnih talentov: dobrodelna dražba rumene majice zmagovalca letošnje dirke Tour de France Chrisa Frooma. In najprej zgodba o tem, kako je ta izjemno dragocena majica zmagovalca najpomembnejše dirke na svetu sploh prišla do nas.
Opozorjamo na pomen dostopnosti do prostočasnih dejavnosti za otroke iz socialno šibkih okolij, tokrat posebej opozarjamo na šport.
Ob številnih stroških, ki jih prinaša novo šolsko leto in prihajajoča jesen, so izdatki za prostočasne dejavnosti tisti, ki prvi odpadejo iz družinskih proračunov. Toda tudi otroci iz socialno najšibkejših okolij so polni talentov in si neizmerno želijo biti športniki, glasbeniki, pevci, zelo si želijo biti uspešni in svojim talentom in veščinami vsaj na teh področjih biti enakovredni premožnim vrstnikom.
“Komaj sva čakala, da bo prišel dan, ko bova šla na morje,” še v bratčevem imenu pove Matej, ki se je pred dnevi vrnil s svoje edine letošnje počitniške dogodivščine. “Moj najboljši prijatelj je postal Tim, skupaj sva lovila rake, polžke in školjke in plavala.“ “Imeli smo odlične vzgojitelje, vrstniki so bili prijazni. Igrali smo namizne igre, uživali na plaži, plavali, skakali s pomola, zvečer pa smo imeli različne programe – ples, športne in olimpijske igre, pa iskanje nadarjenih in ,poroke’. Super je bilo, fenomenalno!” podoživlja svoja doživetja prikupna najstnica Sara, ki je na letovanju spletla številna nova prijateljstva.
Počitnice na morju so za mnoge samoumevne, za mnoge nedosegljive, za nekatere pa bodo letos tudi s pomočjo naših poslušalcev končno dosanjane sanje . . .
Letovanja brez staršev, v novem okolju, z vrstniki iz povsem drugačnih okolij, so neprecenljiva izkušnja za vse otroke, še posebej pa za tiste, ki vse leto živijo v pomanjkanju vseh vrst. Kot pravijo dolgoletni vzgojitelji Estera, Sabina, Saša, Matjaš in Boris, tisti otroci, ki na letovanja prihajajo s pomočjo donatorjev, vse pogosteje nanje prihajajo brez najosnovnejše opreme in so vse pogosteje - željni hrane.
Letovanja, ki jih pripravljajo tudi različne humanitarne organizacije, so za otroke s socialnega dna pomembna predvsem zaradi nabiranja novih doživetij, saj so pogosto tudi med šolskim letom odrinjeni na rob, za otroke, ki živijo brez materialnega pomanjkanja, pa je neprecenljiva predvsem izkušnja neobremenjenega druženja z vrstniki, s katerimi se običajno prav zaradi družbene razslojenosti ne družijo prav veliko? Mozaik letovanj nam bodo v prihodnjih oddajah pomagali sestaviti dolgoletni spremljevalci otrok na letovanjih iz ZPMS.
Muhammed Kisirisa je pri petnajstih letih v ugandskem slumu, kjer je tudi odraščal, ustanovil prvo dobrodelno organizacijo. Vse od takrat pomaga mladim iz najbolj depriviligiranih družin. S tremi prijatelji je tako ustanovil organizacijo za temeljne spremembe, ki nekaj sto otrokom omogoča izobraževanje, vodijo pa tudi nekakšno botrstvo za otroke - posamezniki lahko namreč določenemu otroku namenjajo po 30$ na mesec. Tokrat torej po svoje sorodna, a tudi povsem drugačna botrska zgodba.
Letošnje šolsko leto je bilo za srednješolca Vida povsem drugačno od lanskega, ko je moral veliko honorarno delati, da so z družino sploh lahko plačevali stroške, ko je sanjal o lastnem kovčku z orodjem, nujnim za praktičen del šolanja in vsaj kakšni brezskrbni uri druženja s prijatelji. Družini je namreč znova, že petič grozila selitev, negotovo pa je bilo, ali bo srednjo šolo sploh lahko končal. Leto kasneje prav zaradi pomoči poslušalcev že načrtuje šolanje na fakulteti!
Presenetljiv in presunljiv je podatek ljubljanskega zavoda Pod streh’co, da je več kot polovica njihovih uporabnikov iz družin, ki imajo mladoletne otroke. Obiskali smo jih, pa tudi preverili, koliko družin prihaja po tovrstno pomoč v druge javne kuhinje po Sloveniji.
V gledališču Glej se predstaviljajo mladi igralci, ki so sodelovali v mednarodnem projektu Generacija generaciji. Projekt je namenjen spodbujanju ustvarjanja sodobnega gledališča za najstnike z najstniki.
Pred kratkim objavljena mednarodna študija razvoja možganov in drugih razvojnih potencialov pri otrocih, ki odraščajo v romunskih sirotišnicah, je pokazala, da socialna depriviligiranost resno in dolgoročno vpliva na razvoj otrok iz socialnega roba. Morda se zdi absurdno primerjati tiste razmere s temi, v katerih živijo nekateri otroci na skrajnem socialnem robu pri nas, vendar pediatrinja dr. Tina Bregant pravi, da bi morali biti veliko bolj pozorni na to, kakšne dolgoročne posledice prinaša dejstvo, da otroci živijo v nenehnem stresu, v družinah, paraliziranih od strahu pred izgubo doma in ob neprimerni prehrani.
Neveljaven email naslov