Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V programu Botrstvo se v oktobru posvečamo generaciji, ki je bila med epidemijo najbolj spregledana, hkrati pa ima največ težav pri duševnem zdravju. Opozarjali smo že na anksioznost in samomorilne misli med študenti. V tretjem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o pogojih za študij tujih študentov iz neevropskih držav na slovenskih univerzah, o noveli Zakona o tujcih in prihodnosti za omenjene študente. Zakaj nismo v večji meri prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno? Odgovore na vprašanja je iskala Kaja Ravnak.
3. del serije o študentskih stiskah: pozabljen odsev vseh stisk epidemije so tuji študenti, ki v Slovenijo prihajajo študirat iz neevropskih držav
Zakaj nismo v večji meri prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno?
Slovenija ima z državami nekdanje Jugoslavije sklenjen dvostranski sporazum. To pomeni, da lahko tuji študenti študirajo pod enakimi pogoji kot študenti s slovenskim državljanstvom in obratno.
"Največji problem tujih študentov je iskanje stanovanja. Mi nimamo nobenih olajšav pri študentskih domovih, vsi moramo biti v privatnih stanovanjih. Obstaja veliko stanodajalcev, ki sploh ne sprejmejo tuje študente, zato ker potem morajo plačati davek za podnajemnike. Vse je v redu, dokler ne poveš, da si tuji študent in da ti morajo dati pogodbo." - Ajla Cerić, študentka magistrskega študija Specialne in rehabilitacijske pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani
Do zdaj je za pridobivanje študentskega vizuma za študente tretjih držav zadostovala izjava skrbnikov o finančni podpori. Tuji študenti pa so od 26. maja morali čez noč na svojih računih prikazati bančno garancijo v višini osnovnega zneska minimalnega mesečnega dohodka za celotno obdobje nameravanega prebivanja, kar v primeru celotnega študijskega leta znese natanko 4826 evrov. Novela zakona naj bi z novim študijskim letom že veljala, čeprav so njene interpretacije že med tujimi študenti različne.
"Sploh ne vemo, kaj čaka tuje študente. Mislim, da bo težko bolje. Prihodnost je zelo čudna. Ne vemo kako dolgo bomo lahko tukaj, če se na polno uveljavi ta zakon, ki so ga sprejeli. Če se zgodi to, menim, da bo dobrih 80 odstotkov tujih študentov izginilo iz Slovenije. Vsi pravijo, da je super, da imajo tuje študente, da so tuji študenti ta barva na slovenskih univerzah. Ampak vsi pričakujejo, da se ta internacionalizacija zgodi samo prek Erasmusa in Zahodnoevropskih držav. Države pod slovensko mejo jih ne zanimajo. Težava je, da je internacionalizacija samo zahodna in ne balkanska." - Marko Durdubakov, Iniciativa za tuje študente
Študentsko tutorstvo za tuje študente
TOM telefon za otroke in mladostnike (116 111)
Društvo SOS (080 11 55)
Zveza prijateljev mladine Moste - Polje (01 544 30 43)
Društvo za nenasilno komunikacijo v Ljubljani (01 434 48 22 ali 031 770 120) in Kopru (05 639 31 70 ali 031 546 098)
Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani
Psihološka podpora na Univerzi na Primorskem
Svetovalnica: "Pogovori se s študentom psihologije"
Telefon za psihološko podporo prebivalcem ob epidemiji covida-19 (080 51 00 24)
Kako ob brezizhodni sedanjosti sploh govoriti o prihodnosti? (1. del)
551 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
V programu Botrstvo se v oktobru posvečamo generaciji, ki je bila med epidemijo najbolj spregledana, hkrati pa ima največ težav pri duševnem zdravju. Opozarjali smo že na anksioznost in samomorilne misli med študenti. V tretjem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o pogojih za študij tujih študentov iz neevropskih držav na slovenskih univerzah, o noveli Zakona o tujcih in prihodnosti za omenjene študente. Zakaj nismo v večji meri prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno? Odgovore na vprašanja je iskala Kaja Ravnak.
3. del serije o študentskih stiskah: pozabljen odsev vseh stisk epidemije so tuji študenti, ki v Slovenijo prihajajo študirat iz neevropskih držav
Zakaj nismo v večji meri prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno?
Slovenija ima z državami nekdanje Jugoslavije sklenjen dvostranski sporazum. To pomeni, da lahko tuji študenti študirajo pod enakimi pogoji kot študenti s slovenskim državljanstvom in obratno.
"Največji problem tujih študentov je iskanje stanovanja. Mi nimamo nobenih olajšav pri študentskih domovih, vsi moramo biti v privatnih stanovanjih. Obstaja veliko stanodajalcev, ki sploh ne sprejmejo tuje študente, zato ker potem morajo plačati davek za podnajemnike. Vse je v redu, dokler ne poveš, da si tuji študent in da ti morajo dati pogodbo." - Ajla Cerić, študentka magistrskega študija Specialne in rehabilitacijske pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani
Do zdaj je za pridobivanje študentskega vizuma za študente tretjih držav zadostovala izjava skrbnikov o finančni podpori. Tuji študenti pa so od 26. maja morali čez noč na svojih računih prikazati bančno garancijo v višini osnovnega zneska minimalnega mesečnega dohodka za celotno obdobje nameravanega prebivanja, kar v primeru celotnega študijskega leta znese natanko 4826 evrov. Novela zakona naj bi z novim študijskim letom že veljala, čeprav so njene interpretacije že med tujimi študenti različne.
"Sploh ne vemo, kaj čaka tuje študente. Mislim, da bo težko bolje. Prihodnost je zelo čudna. Ne vemo kako dolgo bomo lahko tukaj, če se na polno uveljavi ta zakon, ki so ga sprejeli. Če se zgodi to, menim, da bo dobrih 80 odstotkov tujih študentov izginilo iz Slovenije. Vsi pravijo, da je super, da imajo tuje študente, da so tuji študenti ta barva na slovenskih univerzah. Ampak vsi pričakujejo, da se ta internacionalizacija zgodi samo prek Erasmusa in Zahodnoevropskih držav. Države pod slovensko mejo jih ne zanimajo. Težava je, da je internacionalizacija samo zahodna in ne balkanska." - Marko Durdubakov, Iniciativa za tuje študente
Študentsko tutorstvo za tuje študente
TOM telefon za otroke in mladostnike (116 111)
Društvo SOS (080 11 55)
Zveza prijateljev mladine Moste - Polje (01 544 30 43)
Društvo za nenasilno komunikacijo v Ljubljani (01 434 48 22 ali 031 770 120) in Kopru (05 639 31 70 ali 031 546 098)
Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani
Psihološka podpora na Univerzi na Primorskem
Svetovalnica: "Pogovori se s študentom psihologije"
Telefon za psihološko podporo prebivalcem ob epidemiji covida-19 (080 51 00 24)
Kako ob brezizhodni sedanjosti sploh govoriti o prihodnosti? (1. del)
Naša sogovornica, mama prvošolčka, je bila primorana pustiti vse, kar sta z možem ustvarila in se zateči v materinski dom. V času, ko sta s sinom živela zgolj od socialne pomoči, jima je pomoč Botrstva – tako mesečni znesek kot drobne pozornosti, ki sta jih dobila – neizmerno veliko pomenila, se spominja sedaj, ko pomoči več ne potrebuje.
Na zaključni prireditvi projekta Ime leta smo se z nekaterimi izbranci za Ime meseca pogovarjali tudi o pomenu Botrstva, saj sta projekta tesno povezana.
Anastasiya, Maša, Teodora in Emma so sošolke in prijateljice, ki so se odločile, da bodo svoje rojstne dneve praznovale skupaj in se skupaj tudi odpovedale darilom: svoje prijatelje so prosile, naj raje prispevajo v sklad, s katerim so za eno leto postale botre svoji osemletni vrstnici. V tem, najbrž najintenzivnejšem obdobju obdarovanja v letu, bo morda njihova odločitev lahko navdih še za koga, ki bi namesto brezglavega kupovanja daril nekomu, ki ima vse, raje poklonil botrovanje otroku, ki potrebuje pomoč do boljšega jutri. V tem trenutku namreč na svojega botra čaka več kot 100 otrok!
"Slabo bralno pismeni otroci ne bodo sami mogli izbirati, kaj bodo počeli v življenju. Vzeli bodo lahko le ostanke. Šli bodo na tiste šole, ki bodo imele premalo dijakov, šli bodo v službe, ki jih nihče ne želi opravljati. In slabo bralno pismenih je kar petina četrtošolcev," po objavi zadnjih podatkov o bralni pismenosti desetletnikov pri nas opozarja nacionalna koordinatorka raziskave PIRLS Marjeta Doupona s Pedagoškega inštituta v Ljubljani.
Z izjavami otrok, staršev in psihoterapevta smo spomnili na pomen skupnih doživetij, ki jih otrokom in družinam omogoča akcija Čarobna zima.
Pred natanko dvema letoma smo poslušalce v posebni akciji povabili, naj z novimi in privlačnimi otroškimi in mladinskimi knjigami skušajo kar se da napolniti police v OŠ Veržej. To je namreč šola, v katero sta združena tako vrtec kot tudi poseben zavod za osnovnošolce iz vse Slovenije, ki so jih strokovnjaki zaradi različnih razlogov morali umakniti iz njihovih družin. Ker kraj nima druge knjižnice, oddaljene knjižnice v Murski Soboti in Ljutomeru pa so za otroke iz doma povsem nedosegljive, je šolska knjižnica še posebej pomembno stičišče in zatočišče za otroke in mladostnike. Izjemno velik odziv poslušalcev je presenetil vse, mlade bralce in zaposlene, nove knjiga pa so v knjižnico privabile tudi tiste, ki prej vanjo niso zahajali.
Kako pomembna reč je v življenju revnega najstnika imeti majhno žepnino, denimo tako, ki ti omogoča evro na dan za kavico s sošolci? Raziskava, ki jo je za svoj magisterij prav na primeru otrok iz Botrstva Primorka Jasmina Jerant opravila na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti kaže, da zelo. Kajti že tako majhna žepnina lahko najstnikom odpre vrata v socialno vključenost med vrstnike in s tem do socialnega kapitala, ki ga s tem dobijo za vse življenje.
V novi akciji 'Čarobna zima' bodo otroci lahko obiskali gledališke igre, operne, baletne ali kino predstave, obiskali kopališča, odšli na sankanje in drsanje, ali pa bodo zimska doživetja izkusili na različnih izletih. Izkušnje sodelavcev ekipe Botrstva so namreč pokazale, da se družine v finančni stiski najpogosteje odpovedo prav skupnim doživetjem. Akcij, ki otrokom omogočajo različna doživetja in obiske predstav, pa tudi letovanja, sicer ni malo, je pa zelo malo takih, ki bi si za cilj zadale prav doživetja za vso družino.
V naših oddajah pogosto opozarjamo na to, kaj vse vpliva na razslojevanje otrok. Gost današnje oddaje, predavatelj na Fakulteti za šport doc. dr. Gregor Starc, pa dodaja premalokrat omenjeno dimenzijo: pomen gibanja pri razvoju otrok in mladostnikov in njegov vpliv na uspeh v življenju. Nanizal je nekaj res pomembnih vidikov in razmislekov tudi o tem, kako lahko kot starši in kot družba dosežemo bistveno boljši razvoj mladih generacij.
Več kot 7400 botrov je v času obstoja projekta Botrstvo pomagalo otrokom s svojim rednim mesečnim prispevkom. Dva med njimi, gospa Barbara in gospod Andrej, sta v projektu že od začetka. O samem projektu, pa tudi o družbi in njeni skrbi za otroke, sta razmišljala v tokratni oddaji.
Smučanje je sicer med popularnejšimi športi pri nas, a je tudi med dražjimi. Zato strokovnjaki že vrsto let opozarjajo, da v selekcijah otrok in mladostnikov skorajda ni več otrok iz manj premožnih družin zgolj zato, ker še tako talentiranemu otroku ne zmorejo kriti enormnih stroškov treningov, priprav in tekmovanj. Zato smo toliko bolj veseli, kadar lahko v projektu Botrstvo s pomočjo številnih donatorjev pomagajo izjemno talentiranemu mladostniku uresničiti smučarske sanje.
Tudi s koproducentsko podporo RTV Slovenija je nastal najnovejši film Jana Cvitkoviča “Družinica”, ki v angleščini nosi naslov “The basic of killing” ali v neposrednem prevodu: osnove ubijanja. Film namreč opozarja tudi na pogubne posledice, ki jih v dotlej idilično družinico vnese izguba obeh zaposlitev, a tudi zbirokratizirane in neučinkovite zakonodaje, ki ljudem v podobnih stiskah ne nudi primerne pomoči.
Za sistem je dekle, ki za bližnje sorodnike že nekaj let ne obstaja, predvsem in najprej dolžnik, ne otrok v neverjetni stiski.
V njej so novega lastnika dobile zmagovite superge, ki jih je takoj po finalni tekmi projektu Botrstvo brez pomisleka podaril vzhajajoči zvezdnik svetovne košarke Luka Dončić.
Zmagovalne športne copate Luke Dončića smo prodali za 30.000 evrov. Hvala vsem!
Na Valu 202 je potekala že šesta velika humanitarna dražba. Tokrat je zanjo briljantni mladi košarkarski zvezdnik Luka Dončić podaril superge, ki jih je nosil na vseh pomembnih tekmah tega prvenstva, tudi na finalni.
Večkrat poudarjena podrobnost iz življenja daleč najboljšega mladega igralca pravkar minulega evropskega prvenstva, Luke Dončiča, je, da je za zagotovitev nemotenih treningov oče Saša opravljal tudi honorarna dela, tudi vozil taksi po Ljubljani. Zdaj je to le še zanimivost z Lukove izjemne športne poti, a denar je pomemben odločevalec o usodi karier številnih otrok. Tudi zatov projektu Botrstvu tako vztrajno opozarjajo na to, da družba talentov ne sme izgubljati zgolj zato, ker je je nadarjen otrok morda rodil v družini, ki naraščajočih stroškov športne ali umetniške poti ne zmore. Združena podpora donatorjev in klubov pa lahko.
“Imeli smo tudi otroke, ki so ne le nižjo glasbeno šolo, pač pa tudi srednješolsko glasbeno izobrazbo pridobili tako rekoč brez finančnega prispevka staršev,” dostopnost glasbenega izobraževanja pri nas opiše predsednica Zveze slovenskih glasbenih šol in ravnateljica Konservatorija Maribor Helena Meško.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Potekale so ob morju in v hribih, prinesle so številne aktivnosti, izmenjavo izkušenj, nova znanja in nove prijatelje…. Mnogi bi iztekajoče počitnice preživeli brez izkušnje letovanj, če jim teh ne bi omogočili tisti donatorji, ki razumejo, zakaj je tako pomembno, da se vsaj za nekaj poletnih dni združijo otroci iz premožnejših družin in tisti, ki jim nekaj dni radosti pomeni tudi pobeg od krutega vsakdana.
Neveljaven email naslov