Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob 15. obletnici podpisa sporazuma o nasledstvu nekdanje Jugoslavije je v državnem zboru potekala konferenca, na kateri so udeleženci poudarili pomen sporazuma in opozorili na težave pri njegovem uresničevanju, predvsem kar zadeva razdelitev bremena za devizne hranilne vloge. Sporazum o nasledstvu sicer opredeljuje pravice in obveznosti naslednic nekdanje Jugoslavije, pomemben pa je tudi, ker je simbolično končal vojne na tem območju.
Na konferenci je bilo večkrat izpostavljeno, da je bilo s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Ališić Sloveniji naloženo nepravično veliko finančno breme, kar zadeva devizne hranilne vloge. Predsednik državnega zbora Milan Brglez:
»Četudi je ta odločitev popolnoma v neskladju z navedenim členom priloge C (sporazuma o nasledstvu), ser je Slovenija kot demokratična država, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, odločila, da odločbo strasbourškega sodišča v celoti udejanji. Tako smo že začeli s postopki za povrnitev neprenesenih deviznih vlog, pri čemer je našemu postopku pritrdil tudi Svet Evrope.«
Finančni minister Dušan Mramor:
Naša država vztraja, da s sodbo sodišča v Strasbourgu to vprašanje ni rešeno in da ostaja del pogajanj o nasledstvu. Visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič:
Nekdanji poslanec Parlamentarne skupščine Sveta Evrope in avtor poročila o vprašanju Ljubljanske banke Erik Jurgens, ki ga je parlamentarna skupščina sprejela leta 2004, je bil v svojem nastopu oster do vseh naslednic:
»Mislim, da bi moralo biti vseh 5 držav naslednic sram, da 15 let po podpisu sporazuma še niso rešile problemov. Vse bi vas moralo biti sram!«
Ob tem je v pogovoru za Radio Slovenija pohvalil slovensko vlado, da se je zavezala k uresničitvi sodbe, in dejal, da bi ji ta pogum morale priznati tudi druge naslednice. Upa, da bo to pripomoglo k temu, da bodo tudi one iskale rešitve, ki bi pomagale pri vračanju dolgov varčevalcem.
Finančni minister Mramor je ob tem tudi pozval vse naslednice in mednarodno skupnost k uresničevanju sporazuma.
Na podlagi sporazuma o nasledstvu sicer uspešno potekajo pogajanja o razdelitvi nepremičnin – Slovenija bo do konca leta prevzela še šest diplomatsko-konzularnih predstavništev SFRJ -, in kulturne dediščine. Določen napredek je pri dostopu do arhivskega gradiva, kjer pa so še vedno zaprti arhivi Narodne banke Jugoslavije in obveščevalno-varnostnih služb.
6124 epizod
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Ob 15. obletnici podpisa sporazuma o nasledstvu nekdanje Jugoslavije je v državnem zboru potekala konferenca, na kateri so udeleženci poudarili pomen sporazuma in opozorili na težave pri njegovem uresničevanju, predvsem kar zadeva razdelitev bremena za devizne hranilne vloge. Sporazum o nasledstvu sicer opredeljuje pravice in obveznosti naslednic nekdanje Jugoslavije, pomemben pa je tudi, ker je simbolično končal vojne na tem območju.
Na konferenci je bilo večkrat izpostavljeno, da je bilo s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Ališić Sloveniji naloženo nepravično veliko finančno breme, kar zadeva devizne hranilne vloge. Predsednik državnega zbora Milan Brglez:
»Četudi je ta odločitev popolnoma v neskladju z navedenim členom priloge C (sporazuma o nasledstvu), ser je Slovenija kot demokratična država, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, odločila, da odločbo strasbourškega sodišča v celoti udejanji. Tako smo že začeli s postopki za povrnitev neprenesenih deviznih vlog, pri čemer je našemu postopku pritrdil tudi Svet Evrope.«
Finančni minister Dušan Mramor:
Naša država vztraja, da s sodbo sodišča v Strasbourgu to vprašanje ni rešeno in da ostaja del pogajanj o nasledstvu. Visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič:
Nekdanji poslanec Parlamentarne skupščine Sveta Evrope in avtor poročila o vprašanju Ljubljanske banke Erik Jurgens, ki ga je parlamentarna skupščina sprejela leta 2004, je bil v svojem nastopu oster do vseh naslednic:
»Mislim, da bi moralo biti vseh 5 držav naslednic sram, da 15 let po podpisu sporazuma še niso rešile problemov. Vse bi vas moralo biti sram!«
Ob tem je v pogovoru za Radio Slovenija pohvalil slovensko vlado, da se je zavezala k uresničitvi sodbe, in dejal, da bi ji ta pogum morale priznati tudi druge naslednice. Upa, da bo to pripomoglo k temu, da bodo tudi one iskale rešitve, ki bi pomagale pri vračanju dolgov varčevalcem.
Finančni minister Mramor je ob tem tudi pozval vse naslednice in mednarodno skupnost k uresničevanju sporazuma.
Na podlagi sporazuma o nasledstvu sicer uspešno potekajo pogajanja o razdelitvi nepremičnin – Slovenija bo do konca leta prevzela še šest diplomatsko-konzularnih predstavništev SFRJ -, in kulturne dediščine. Določen napredek je pri dostopu do arhivskega gradiva, kjer pa so še vedno zaprti arhivi Narodne banke Jugoslavije in obveščevalno-varnostnih služb.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Nadaljuje se odpravljanje škode, ki so jo povzročila včerajšnja neurja. V popoldanskih sta bili najhuje prizadeti območji Krškega, kjer je padala kar 12-centimetrska toča, in Cerkno, tam so zaradi obilnih padavin poplavljali vodotoki. Škoda na infrastrukturi in hišah je ogromna. Poškodovana je tudi bolnica Franja, v celoti so uničene tri barake. Drugi poudarki: - Premier Golob v Zagrebu napovedal: Arbitražo umikamo iz dnevne politike. - Čez pet let naj bi začeli doplačevati nekatere storitve dolgotrajne oskrbe. - Eno od najbolj razširjenih sladil aspartam uvrščeno med morebiti rakotvorne.
Močna neurja, ki so državo zajela zgodaj zjutraj, so v več delih države za seboj pustila razdejanje. Največ preglavic je povzročal močan veter, ki je odkrival strehe in podiral devesa, zaradi poškodovanih daljnovodov je brez elektrike še vedno več deset tisoč ljudi. Najhuje je bilo v Pomurju. Vremenoslovci sicer napovedujejo nov val neviht. - Popoldne znova neurja z nalivi, vetrom in točo, do jutri se bodo razmere umirile. - Poslanci na izredni seji o odstopu zdravstvenega ministra in preskrbi z zdravili. - Generalštab ruske vojske zaradi kritik delovanja vojske odstavil generalmajorja.
Drugi dan zasedanja voditeljev članic Nata v Vilni odmeva odločitev, da Ukrajina povabila v zavezništvo še ne bo dobila, znana ni niti približna časovnica, kdaj bi se to lahko zgodilo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je bil do odločitve kritičen. Kljub temu je dejal, da si želijo enakopravnosti in sodelovanja z zaveznicami. Druge teme: - Na pristojnem odboru številne kritike na zakon o zaščiti živali - Znane nove podrobnosti o streljanju na policista v Šmarjeti - Umrl je češki pisatelj Milan Kundera
Ukrajina bo na vrhu Nata dobila zagotovilo, da bo postala članica zavezništva, so enotni voditelji zavzeništva, ki so se zbrali na dvodnevnem vrhu v Vilni. Kot je ob prihodu poudaril premier Robert Golob, je ta vrh zgodovinski tudi zato, ker se poleg Finske prvič pridružuje tudi Švedska. Voditelji bodo na vrhu govorili tudi o krepitvi obrambne in odvračalne drže, vključno s krepitvijo izdatkov za obrambo. Drugi poudarki: - Ob obletnici Srebrenice obsodbe zanikanja genocida. - Na slovenskih avtocestah več policistov, sekcijsko merjenje hitrosti in več radarjev. - Na sobotnem anarhističnem shodu v Ljubljani pretepli policista.
Dijaki so danes prejeli težko pričakovane rezultate mature. Približno 90 odstotkov jo je v spomladanskem roku opravilo uspešno. Diamantnih maturantov in maturantk, torej tistih, ki so dosegli vseh 34 točk, je 18. Da je zrelostni izpit ta generacija opravila več kot odlično, ocenjujejo v komisiji za splošno maturo, tudi dijaki so večinoma zadovoljni. Ostali poudarki oddaje: Minister Boštjančič: v ospredju proračunskih izdatkov zdravstvo, znanje in mladi V bližini Kanarskih otokov iskalna akcija približno 300-tih migrantov. Začenja se najstarejša slikarska kolonija pri nas, letos jubilejna.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Potem ko so vlada in sodniki dosegli dogovor o plačah sodnikov in tožilcev, ki se bodo znatno povišale, s tem pa bo odpravljen neustavni položaj tretje veje oblasti, se oglašajo sindikalni zastopniki delavcev in javnih uslužbencev, ki pričakujejo, da bo vlada popravila krivice tudi drugih plačnih skupin. Včeraj predstavljeni dogovor s sodniki vnaša novo razsežnost pogajanj s sindikati javnega sektorja. Druge teme oddaje: - Ukrajina opozarja na rusko grožnjo jedrski elektrarni v Zaporožju - Nizozemski premier Rutte pripravljen razpustiti koalicijo zaradi nesoglasij o azilni politiki - Na celjskem sodišču morda še danes izrek sodbe Abramovu za obtožbo o umoru
Spremembam financiranja političnih strank se obeta podpora, predlog SDS-a za podaljšanje sofinanciranja stroškov domov za starejše pa je končal zakonodajno pot. V ospredju današnjih dveh izrednih sej državnega zbora je sicer opustitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vlada je danes sprejela nekaj dopolnil, ki med drugim sledijo pripombam parlamentarne zakonodajnopravne službe. Minister Danijel Bešič Loredan ocenjuje, da so zdaj odprta vrata za iskanje celovite rešitve financiranja zdravstvenega sistema. Opozicija je pričakovano zadržana do predloga. V oddaji tudi: - Plačni dogovor s sodno vejo oblasti vsebuje tudi dodatek za nezdružljivost - V najhujšem ruskem napadu na Lvov od začetka vojne ubiti štirje civilisti - Rojstna hiša Jakoba Aljaža bo znova odprta za obiskovalce
Slovenija je naredila korak naprej glede svobode medijev, s tem ko je sprejela zakon o spremembi vodstvene strukture javne radiotelevizije, v poročilu o stanju vladavine prava ugotavlja Evropska komisija. Pozdravila je tudi prenos pooblastil za imenovanje sodnikov s parlamenta na predsednika republike in sodni svet, kritična pa je do pomanjkanja varovalk za zagotovitev neodvisnosti sodstva. V oddaji tudi o tem: - V Sloveniji že tretji mesec zapored najmanj brezposelnih po letu 1990. - Izrael razglasil konec vojaške operacije na Zahodnem bregu. - Civilne iniciative na Pohorju znova proti postavitvi vetrnic.
Neurje z obilnim deževjem in močnim vetrom, ki je sinoči zajelo območje Ljubljane in se nato pomikalo proti vzhodu, je povzročilo največ težav v prestolnici in Zasavju. Voda je zalila več objektov in cestišč, veter je odkril nekaj ostrešij, sprožilo se je tudi več zemeljskih plazov. Na železniški progi med Savo in Mošenikom se je zaradi plazu iztiril potniški vlak, poškodovan ni bil nihče, proga je do nadaljnjega zaprta. Na cesti Zagorje ob Savi-Litija pe je plaz delno zasul avtobus, dva potnika sta se laže poškodovala, na en avtobus pa je padlo drevo. V Litiji je odkrilo tudi del strehe na tamkajšnji gimnaziji, kjer je potem zalilo polovico učilnic in telovadnico. Že ponoči so posledice odpravljali zaposleni in pristojne službe, ki delo nadaljujejo tudi danes. Druge teme oddaje: - Na Ptuju z večmesečno zamudo jeseni vendarle nova urgenca - Izraelci silovito bombardirajo Dženin, številni mrtvi in ranjeni, več tisoč evakuiranih - V Afganistanu nove omejitve za ženske, prepovedali še kozmetične salone
Sodniki pozdravljajo petkovo odločitev ustavnega sodišča, da je ureditev njihovih plač v neskladju z ustavnim načelom sodniške neodvisnosti. Vzrok je nespoštovanje ustavne zahteve po stabilnosti teh plač. Sodniške organizacije pričakujejo, da bo vlada v določenem roku odpravila neskladje. Druge teme: - Šesta noč nemirov v Franciji minila mirneje; ob gašenju avtomobilov umrl gasilec. - Iz Ukrajine poročajo o srditih spopadih na južni in vzhodni fronti. - Na območju Šenčurja zaradi lubadarja označili za posek desetkrat več smrek kot lani.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Voditelji držav članic Evropske unije so se na zasedanju v Bruslju kljub določenim razhajanjem strinjali, kako uspešno obvladovati migracije zunaj meja povezave. Kot je dejal premier Robert Golob, je bil enoten sklep, da je takrat, ko je nekdo že v Evropi, prepozno. V drugih poudarkih: - Ustavno sodišče: Ureditev sodniških plač v neskladju z ustavnim načelom sodniške neodvisnosti - Letna inflacija še vedno visoka, a se umirja; na vrhu seznama podražitev ostaja hrana - Tretja noč nemirov v Franciji: aretiranih skoraj 670 ljudi, poškodovanih več kot 240 policistov
Vojna v Ukrajini in varnostne razmere v Evropi bodo v središču dvodnevnega vrha, ki se začenja v Bruslju. Voditelji so ob prihodu na vrh poudarjali krepitev evropske obrambe in vzhodnega krila zveze Nato. Druge teme: -Vlada in sindikati javnega sektorja popoldne o prenovi plačnega sistema, upanja, da bi ujeli jutrišnji rok za dogovor, ni - Reka Soča se v okolici Anhovega spet peni - Francoskega policista, ki je med prometnim nadzorom ustrelil najstnika, preiskujejo zaradi umora
Poslanci državnega zbora so, kot rečeno, obravnavali predlog zakonodajnih sprememb, s katerimi bi brezplačna kosila zagotovili vsem osnovnošolcem. Gre za predlog sprememb zakona o osnovni šoli in novele zakona o šolski prehrani, ki ga je vložil Inštitut 8. marec s 5 tisoč podpisi državljanov. Vlada poslancem predlaga sprejetje dopolnila, s katerim bi uveljavitev zakona zamaknili na september 2027. V oddaji tudi: - Sindikati: delodajalcem ustavitev socialnega dialoga po godu, kar vlada izkorišča za vlaganje neusklajenih predlogov - Priprave na vrh Nata v polnem teku, v ospredju ocena razmer po poskusu upora v Rusiji - Kmetje v Podravju se bojijo, da bodo ostali brez pomoči države po majskih neurjih
Širši nabor storitev in večja dostopnost do njih ter čim daljše bivanje starostnika v domačem okolju so v središču zakona o dolgotrajni oskrbi, je v predstavitvi poudaril minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Ob tem predlog zakona pristojnost vstopnih točk prenaša na centre za socialno delo. Na tej točki bodo vsi dobili informacije na enem mestu, je poudaril Maljevac. Drugi poudarki: - Državni zbor danes med drugim o urejanju položaj sodnikov, ki delajo tudi na mednarodnih sodiščih. - Moskva: paravojaška skupina Wagner bo predala težko orožje. - V Radljah ob Dravi se sprašujejo, kako bodo poskrbeli za zdravstveno oskrbo prebivalcev.
Po svetu odmeva sobotni upor sil ruske najemniške vojske Wagner. Ta je od pohoda na Moskvo odstopila, potem ko naj bi vodji skupine Jevgeniju Prigožinu beloruske oblasti ponudile zatočišče ter imuniteto za upornike. Kje je Prigožin, ni znano - prav tako ostaja veliko vprašanje, kako bo - če sploh - Wagner deloval v prihodnje. Po oceni generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stoltenberga so dejanja Wagnerja dokaz strateških napak ruskih oblasti - predvsem nezakonite priključitve Krima in napada na Ukrajino. Podporo tej državi pa je po njegovem mnenju treba nadaljevati. Drugi poudarki oddaje: - SDS napoveduje interpelacijo zoper zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana. - Skrajno desna Alternativa za Nemčijo prvič osvojila volilno okrožje. - Na mariborski vzhodni obvoznici zgorela tri tovorna vozila, huje poškodovanih ni.
Neveljaven email naslov