Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob 15. obletnici podpisa sporazuma o nasledstvu nekdanje Jugoslavije je v državnem zboru potekala konferenca, na kateri so udeleženci poudarili pomen sporazuma in opozorili na težave pri njegovem uresničevanju, predvsem kar zadeva razdelitev bremena za devizne hranilne vloge. Sporazum o nasledstvu sicer opredeljuje pravice in obveznosti naslednic nekdanje Jugoslavije, pomemben pa je tudi, ker je simbolično končal vojne na tem območju.
Na konferenci je bilo večkrat izpostavljeno, da je bilo s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Ališić Sloveniji naloženo nepravično veliko finančno breme, kar zadeva devizne hranilne vloge. Predsednik državnega zbora Milan Brglez:
»Četudi je ta odločitev popolnoma v neskladju z navedenim členom priloge C (sporazuma o nasledstvu), ser je Slovenija kot demokratična država, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, odločila, da odločbo strasbourškega sodišča v celoti udejanji. Tako smo že začeli s postopki za povrnitev neprenesenih deviznih vlog, pri čemer je našemu postopku pritrdil tudi Svet Evrope.«
Finančni minister Dušan Mramor:
Naša država vztraja, da s sodbo sodišča v Strasbourgu to vprašanje ni rešeno in da ostaja del pogajanj o nasledstvu. Visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič:
Nekdanji poslanec Parlamentarne skupščine Sveta Evrope in avtor poročila o vprašanju Ljubljanske banke Erik Jurgens, ki ga je parlamentarna skupščina sprejela leta 2004, je bil v svojem nastopu oster do vseh naslednic:
»Mislim, da bi moralo biti vseh 5 držav naslednic sram, da 15 let po podpisu sporazuma še niso rešile problemov. Vse bi vas moralo biti sram!«
Ob tem je v pogovoru za Radio Slovenija pohvalil slovensko vlado, da se je zavezala k uresničitvi sodbe, in dejal, da bi ji ta pogum morale priznati tudi druge naslednice. Upa, da bo to pripomoglo k temu, da bodo tudi one iskale rešitve, ki bi pomagale pri vračanju dolgov varčevalcem.
Finančni minister Mramor je ob tem tudi pozval vse naslednice in mednarodno skupnost k uresničevanju sporazuma.
Na podlagi sporazuma o nasledstvu sicer uspešno potekajo pogajanja o razdelitvi nepremičnin – Slovenija bo do konca leta prevzela še šest diplomatsko-konzularnih predstavništev SFRJ -, in kulturne dediščine. Določen napredek je pri dostopu do arhivskega gradiva, kjer pa so še vedno zaprti arhivi Narodne banke Jugoslavije in obveščevalno-varnostnih služb.
6124 epizod
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Ob 15. obletnici podpisa sporazuma o nasledstvu nekdanje Jugoslavije je v državnem zboru potekala konferenca, na kateri so udeleženci poudarili pomen sporazuma in opozorili na težave pri njegovem uresničevanju, predvsem kar zadeva razdelitev bremena za devizne hranilne vloge. Sporazum o nasledstvu sicer opredeljuje pravice in obveznosti naslednic nekdanje Jugoslavije, pomemben pa je tudi, ker je simbolično končal vojne na tem območju.
Na konferenci je bilo večkrat izpostavljeno, da je bilo s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Ališić Sloveniji naloženo nepravično veliko finančno breme, kar zadeva devizne hranilne vloge. Predsednik državnega zbora Milan Brglez:
»Četudi je ta odločitev popolnoma v neskladju z navedenim členom priloge C (sporazuma o nasledstvu), ser je Slovenija kot demokratična država, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, odločila, da odločbo strasbourškega sodišča v celoti udejanji. Tako smo že začeli s postopki za povrnitev neprenesenih deviznih vlog, pri čemer je našemu postopku pritrdil tudi Svet Evrope.«
Finančni minister Dušan Mramor:
Naša država vztraja, da s sodbo sodišča v Strasbourgu to vprašanje ni rešeno in da ostaja del pogajanj o nasledstvu. Visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič:
Nekdanji poslanec Parlamentarne skupščine Sveta Evrope in avtor poročila o vprašanju Ljubljanske banke Erik Jurgens, ki ga je parlamentarna skupščina sprejela leta 2004, je bil v svojem nastopu oster do vseh naslednic:
»Mislim, da bi moralo biti vseh 5 držav naslednic sram, da 15 let po podpisu sporazuma še niso rešile problemov. Vse bi vas moralo biti sram!«
Ob tem je v pogovoru za Radio Slovenija pohvalil slovensko vlado, da se je zavezala k uresničitvi sodbe, in dejal, da bi ji ta pogum morale priznati tudi druge naslednice. Upa, da bo to pripomoglo k temu, da bodo tudi one iskale rešitve, ki bi pomagale pri vračanju dolgov varčevalcem.
Finančni minister Mramor je ob tem tudi pozval vse naslednice in mednarodno skupnost k uresničevanju sporazuma.
Na podlagi sporazuma o nasledstvu sicer uspešno potekajo pogajanja o razdelitvi nepremičnin – Slovenija bo do konca leta prevzela še šest diplomatsko-konzularnih predstavništev SFRJ -, in kulturne dediščine. Določen napredek je pri dostopu do arhivskega gradiva, kjer pa so še vedno zaprti arhivi Narodne banke Jugoslavije in obveščevalno-varnostnih služb.
Nevrokirurgu Romanu Bošnjaku bi - po opominu pred odpovedjo zaradi suma korupcije - v luči novih obremenilnih podatkov lahko grozila tudi odpoved. Ostrejše ukrepe napovedujejo zaradi njegovih povezav s podjetjema Konzilij in Medicolink; ta je od UKC v dobrih štirih letih dobil skupno več kot tričetrt milijona evrov brez javnega naročila. Druge teme: - Razpustitev črnogorskega parlamenta dodaten naboj za nedeljske predsedniške volitve. - Bojna letala Ukrajini po Poljski obljubila tudi Slovaška. - Center za ukrajinske begunce na Debelem rtiču skoraj polno zaseden od vzpostavitve pred letom dni.
Strokovna direktorica kliničnega centra Ljubljana Jadranka Buturović Ponikvar je po šestih letih danes odstopila s položaja. Razloga za to odločitev ni pojasnila. Iz UKC Ljubljana so sporočili, da mora odstopno izjavo v skladu s statutom obravnavati svet zavoda. V javnosti se medtem vrstijo ugibanja, ali je odstop povezan z revizijo nabave materiala, ki je v zavodu odkrila potencialno korupcijo. Druge teme: - Civilni nadzorniki ocenjujejo, da projekt drugi tir kljub izboljšavam še ne teče optimalno. - Švicarska centralna banka bo reševala banko Credit Suisse z nekaj več kot 50-milijardno injekcijo. - Švicarja Lara Gut-Behrami in Marco Odermatt zmagovalca finalnega superveleslaloma sezone.
Ilka Štuhec je sanjsko končala sezono vrnitve in zmagala na zadnjem smuku sezone v Andori. S tem je potrdila končno drugo mesto v smukaškem seštevku. Druge teme: - Revizija v ljubljanskem UKC pokazala - v dobaviteljskih podjetjih tudi zaposleni iz kliničnega centra. - Bo trčenje ruskega lovca z ameriškim dronom nad Črnim morjem vodilo v še nevarnejše zaostrovanje med velesilama? - Na Dunaju največja retrospektiva slovenskega filma v Avstriji doslej
Tretji reformni vrh koalicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica je končan. Vsebino razprav o davčni in šolski reformi bodo po napovedih predstavili v prihodnjih minutah. Že čez manj kot uro pa bo vlada na seji obravnavala izhodišča za prenovo plačnega sistema v javnem sektorju, kar je bila tema februarskega reformnega vrha. Druge teme oddaje: - Novo podaljšanje pogodbe o izvozu ukrajinskih žit negotovo - Viadukt Gabrovica na Drugem tiru začel dobivati končno podobo - Jurica Golemac ni več trener košarkarjev Olimpije
Ministra za gospodarstvo ter okolje in energijo Matjaž Han in Bojan Kumer sta predstavila več 10 milijonov evrov vredne naložbe v lesnopredelovalno industrijo. Po besedah ministra Hana želijo pomagati ustvariti predvsem izdelke z visoko dodano vrednostjo, kot je namreč dejal, imamo gozd, ki ga moramo pametno in sistematično izkoristiti. Minister Kumer pa je dejal, da bo les igral pomembno vlogo tudi kot energent. Druge teme: - Slovenjgraško usnjarsko in tekstilno podjetje Dani AFC bo odpustilo 77 zaposlenih - Kitajski predsednik Ši na ljudskem kongresu znova pozval k združitvi s Tajvanom - Pesmi na tradicionalnem koncertu Koroška poje letos spet zazvenele v živo
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Stranka Gibanje Svoboda je izrekla opomin svojim ljubljanskim mestnim svetnikom, ker so nedavno podprli izplačilo nagrade direktorici Zdravstvenega doma Ljubljana. To je po današnji seji izvršnega odbora Gibanja Svoboda povedal predsednik stranke in premier Robert Golob, ki je komentiral tudi aktualno dogajanje. Na pismo direktorjev zdravstvenih domov in bolnišnic, ki so zaradi plačnih nesorazmerij zagrozili z odstopom, premier Golob ne namerava podrobneje odgovarjati. O njihovih grožnjah pa je povedal, da so otročje. O tem, kako daleč so s pripravo zdravstvene reforme, je premier dejal le, da je imel strateški svet na mizi digitalizacijo zdravstva in izhodišča za preoblikovanje zavoda za zdravstveno zavarovanje. Druge teme oddaje: - Vlada bo slabo letalsko povezljivost Slovenije reševala s subvencioniranjem letov v 10 evropskih mest - Ši Džinping s popolno podporo ljudskega kongresa ostaja na čelu Kitajske še najmanj 5 let - V strelskem napadu v Hamburgu ubitih 7 ljudi, napadalec si je sodil sam
Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar bo še danes odredil notranjo revizijo, ki bo ugotovila, ali je bilo pri izbiri podjetja Minis za odstranitev ograje na južni meji vse v skladu s pravili. Ta poziv so notranjemu ministrstvu na današnji seji sicer dali tudi člani komisije za nadzor javnih financ. Na predlog Nove Slovenije so namreč govorili o sumih, da je bilo podjetje Minis, ki je leta 2015 ograjo na južni meji postavljalo, v postopku izbire za njeno odstranitev privilegirano. V podjetju Minis vse očitke zavračajo. Pogodba za izvedbo posla sicer še ni podpisana. Druge teme oddaje: - Na Brdu pri Kranju razprava o reformi ekonomskega upravljanja v Evropski uniji - Več sto direktorjev zdravstvenih zavodov grozi z odstopom - Gruzija po množičnih protestih umika predlog zakona o tujih agentih
Zavod za zdravstveno zavarovanje bo najpozneje do 24-ega marca začel vsak dan posodabljati podatke o razpoložljivih zdravnikih. Gre za odziv na kritike o neažurnosti podatkov, ki jih klicatelji dobijo na centru za podporo uporabnikom zdravstvenega sistema. Kot je pojasnila generalna direktorica zavoda Tatjana Mlakar, so zato vzpostavili tudi novo informacijsko platformo, kamor bodo ambulante pošiljale podatke. A to sicer še ne bo pomenilo, da bodo ažurirane podatke imele tudi ambulante, saj bodo morali svoje informacijske sisteme posodobiti. V oddaji pa tudi o tem - Spremembe zakona o službi v Slovenski vojski: v vojaške vrste tudi brez izpolnjevanja izobrazbenih pogojev - Ursula von der Leyen v Kanadi o vojni v Ukrajini in energetskem sodelovanju - V Gruziji na protestih proti zakonu o preglednosti tujega vpliva spopadi med policijo in protestniki
Ustavno sodišče je razveljavilo zakon o postopku sodnega in zunajsodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Gre za delnice in obveznice v vrednosti skoraj milijarde evrov, ki so jih imetnikom odvzeli v postopku bančne sanacije konec leta 2013. Banki Slovenije tako odškodnin ne bo treba plačati, ostaja pa vprašanje, kdo jih bo potem moral. Druge teme: - Vrhniška občina bo izpodbijala legalizacijo Kemisovega prenovljenega objekta. - Ob dnevu pomorstva pozivi k posodobitvi davčne zakonodaje za podporo pomorščakom. - Huda zimska suša v Italiji ogroža tudi proizvodnjo riža.
Dopoldne sta se na prvem formalnem srečanju od preoblikovanja ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v ministrstvo za vzgojo in izobraževanje sešla minister Darjo Felda ter glavni tajnik SVIZ-a Branimir Štrukelj. Govorila sta o aktualnih težavah na področju vzgoje in izobraževanja ter o nujno potrebni reformi. Druge teme: - Država obljublja, da bo občinam namenila dodatna sredstva za graditev vrtcev. - Po požaru v begunskem taborišču v Bangladešu brez bivališča 12 tisoč ljudi. - Policisti ta teden poostreno nadzirajo uporabo varnostnega pasu.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Brezposelnost se je po januarskem povečanju februarja spet zmanjšala. Na Zavodu je prijavljenih 53 tisoč 404 brezposelnih. To je 3,6 odstotka manj kot januarja in 17,6 odstotka manj kot februarja lani. To pozitivno sliko utegne poslabšati odpuščanje v Talumu, ki je največji zaposlovalec v Kidričevem. V podjetju je sicer v zadnjem času delovalo le še 11 celic za proizvodnjo primarnega aluminija od 160-ih, zaradi previsokih cen elektrike pa bodo aprila po skoraj 70-ih letih dokončno opustili to dejavnost. Pripravili bodo program presežnih delavcev, napovedujejo tudi nadaljevanje že začetega preusmerjanja dejavnosti. Druge teme: -Po smrtonosni železniški nesreči v Grčiji se nadaljuje vrenje v družbi. - Po navedbah ruskih plačancev Bahmut v Ukrajini obkoljen. - Mariborčane čakajo dodatne podražitve.
Urad za makroekonomske analize in razvoj je izboljšal napovedi gospodarski rasti za letos, in sicer z 1,4 na 1,8 odstotka, predvsem zaradi zmanjšanja negotovosti glede oskrbe in cen energentov. Pričakovati je nadaljnje zmanjšanje brezposelnosti, realno rast plač in zmerno naložbeno dejavnost. Pozitivni trendi se bodo okrepili zlasti v drugi polovici leta. Druge teme: - Podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova: Novinarje je treba zaščiti, da lahko varno opravljajo delo. - V Grčiji v znamenje žalovanja po hudi nesreči in zaradi slabih razmer stavkajo železničarji. - Tožilstvo Bergama zaradi obtožb o malomarnosti med epidemijo covida-19 uvedlo preiskavo proti 19-tim ljudem.
15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
V okviru prizadevanj za izboljšanje zdravstvenega sistema bo jutri začel delovati nacionalni klicni center za pomoč uporabnikom. Vsi, ki imajo težave s pridobivanjem različnih informacij v zdravstvu, bodo na brezplačni telefonski številki 080 18 01 dobili želene informacije. V oddaji tudi o tem: - Inflacija na letni ravni 9,3-odstotna, na mesečni 0,7-odstotna - Sobarice iz Hotelov Bernardin opozorilno stavkajo proti prezaposlitvi k zunanjemu izvajalcu - Rusija pripravljena na pogovore o končanju vojne v Ukrajini, a se ne bo odpovedala štirim priključenim regijam
Zavod za zdravstveno zavarovanje za širitev nekaterih zdravstvenih programov letos namenja dodatnih 53 milijonov evrov, ob tem pa še 79 milijonov za boljše vrednotenje tistih, ki jih že izvajajo. Jutri bo objavljen razpis, kot ga določa uredba, ki jo je letos vlada določila sama namesto vsakoletnih pogajanj z izvajalci. Letošnji zdravstveni proračun obsega 4,2 milijarde evrov. Druge teme: - Svarilo Združenih narodov: spoštovanje človekovih pravic nazaduje! - Nova vodja italijanskih demokratov Elly Schlein poudarja izrazitejše leve poglede. - Sneženje in burja blokirata promet proti Dalmaciji.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Neveljaven email naslov