Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob 15. obletnici podpisa sporazuma o nasledstvu nekdanje Jugoslavije je v državnem zboru potekala konferenca, na kateri so udeleženci poudarili pomen sporazuma in opozorili na težave pri njegovem uresničevanju, predvsem kar zadeva razdelitev bremena za devizne hranilne vloge. Sporazum o nasledstvu sicer opredeljuje pravice in obveznosti naslednic nekdanje Jugoslavije, pomemben pa je tudi, ker je simbolično končal vojne na tem območju.
Na konferenci je bilo večkrat izpostavljeno, da je bilo s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Ališić Sloveniji naloženo nepravično veliko finančno breme, kar zadeva devizne hranilne vloge. Predsednik državnega zbora Milan Brglez:
»Četudi je ta odločitev popolnoma v neskladju z navedenim členom priloge C (sporazuma o nasledstvu), ser je Slovenija kot demokratična država, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, odločila, da odločbo strasbourškega sodišča v celoti udejanji. Tako smo že začeli s postopki za povrnitev neprenesenih deviznih vlog, pri čemer je našemu postopku pritrdil tudi Svet Evrope.«
Finančni minister Dušan Mramor:
Naša država vztraja, da s sodbo sodišča v Strasbourgu to vprašanje ni rešeno in da ostaja del pogajanj o nasledstvu. Visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič:
Nekdanji poslanec Parlamentarne skupščine Sveta Evrope in avtor poročila o vprašanju Ljubljanske banke Erik Jurgens, ki ga je parlamentarna skupščina sprejela leta 2004, je bil v svojem nastopu oster do vseh naslednic:
»Mislim, da bi moralo biti vseh 5 držav naslednic sram, da 15 let po podpisu sporazuma še niso rešile problemov. Vse bi vas moralo biti sram!«
Ob tem je v pogovoru za Radio Slovenija pohvalil slovensko vlado, da se je zavezala k uresničitvi sodbe, in dejal, da bi ji ta pogum morale priznati tudi druge naslednice. Upa, da bo to pripomoglo k temu, da bodo tudi one iskale rešitve, ki bi pomagale pri vračanju dolgov varčevalcem.
Finančni minister Mramor je ob tem tudi pozval vse naslednice in mednarodno skupnost k uresničevanju sporazuma.
Na podlagi sporazuma o nasledstvu sicer uspešno potekajo pogajanja o razdelitvi nepremičnin – Slovenija bo do konca leta prevzela še šest diplomatsko-konzularnih predstavništev SFRJ -, in kulturne dediščine. Določen napredek je pri dostopu do arhivskega gradiva, kjer pa so še vedno zaprti arhivi Narodne banke Jugoslavije in obveščevalno-varnostnih služb.
6124 epizod
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Ob 15. obletnici podpisa sporazuma o nasledstvu nekdanje Jugoslavije je v državnem zboru potekala konferenca, na kateri so udeleženci poudarili pomen sporazuma in opozorili na težave pri njegovem uresničevanju, predvsem kar zadeva razdelitev bremena za devizne hranilne vloge. Sporazum o nasledstvu sicer opredeljuje pravice in obveznosti naslednic nekdanje Jugoslavije, pomemben pa je tudi, ker je simbolično končal vojne na tem območju.
Na konferenci je bilo večkrat izpostavljeno, da je bilo s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Ališić Sloveniji naloženo nepravično veliko finančno breme, kar zadeva devizne hranilne vloge. Predsednik državnega zbora Milan Brglez:
»Četudi je ta odločitev popolnoma v neskladju z navedenim členom priloge C (sporazuma o nasledstvu), ser je Slovenija kot demokratična država, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, odločila, da odločbo strasbourškega sodišča v celoti udejanji. Tako smo že začeli s postopki za povrnitev neprenesenih deviznih vlog, pri čemer je našemu postopku pritrdil tudi Svet Evrope.«
Finančni minister Dušan Mramor:
Naša država vztraja, da s sodbo sodišča v Strasbourgu to vprašanje ni rešeno in da ostaja del pogajanj o nasledstvu. Visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič:
Nekdanji poslanec Parlamentarne skupščine Sveta Evrope in avtor poročila o vprašanju Ljubljanske banke Erik Jurgens, ki ga je parlamentarna skupščina sprejela leta 2004, je bil v svojem nastopu oster do vseh naslednic:
»Mislim, da bi moralo biti vseh 5 držav naslednic sram, da 15 let po podpisu sporazuma še niso rešile problemov. Vse bi vas moralo biti sram!«
Ob tem je v pogovoru za Radio Slovenija pohvalil slovensko vlado, da se je zavezala k uresničitvi sodbe, in dejal, da bi ji ta pogum morale priznati tudi druge naslednice. Upa, da bo to pripomoglo k temu, da bodo tudi one iskale rešitve, ki bi pomagale pri vračanju dolgov varčevalcem.
Finančni minister Mramor je ob tem tudi pozval vse naslednice in mednarodno skupnost k uresničevanju sporazuma.
Na podlagi sporazuma o nasledstvu sicer uspešno potekajo pogajanja o razdelitvi nepremičnin – Slovenija bo do konca leta prevzela še šest diplomatsko-konzularnih predstavništev SFRJ -, in kulturne dediščine. Določen napredek je pri dostopu do arhivskega gradiva, kjer pa so še vedno zaprti arhivi Narodne banke Jugoslavije in obveščevalno-varnostnih služb.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Začenjamo na Brdu pri Kranju, kjer minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ekonomisti, predstavniki zdravstvenih zavodov in drugi strokovnjaki končujejo razpravo o dolgoročni vzdržnosti financiranja zdravstvenega sistema. Konferenca odpira dlje časa trajajočo razpravo, ki se bo do konca leta končala s konkretnimi predlogi vlade o financiranju zdravstva v prihodnje. Druge teme oddaje: - Med predlogi za krpanje finančne luknje povečanje doplačil iz žepa za zdravila in storitve - O ustavnih spremembah za hitrejše imenovanje vlade najprej četverica strokovnjakov - Občine pozdravljajo pripravljenost ministrstva pomagati pri vzdrževanju kulturne dediščine
Od leta 2019 Slovenija zaznava solidno gospodarsko rast in večanje zaposlenosti. Od takrat do danes se je v zdravstveno blagajno stekla dodatna milijarda evrov. Skupno za zdravstvo iz vseh virov namenimo približno pet milijard oziroma 9,2 odstotka bruto domačega proizvoda. Razmer na tem področju pa v tem času nismo nič izboljšali, so se strinjali udeleženci današnje okrogle mize o odgovornosti za vzdržnost slovenskega zdravstva, ki jo je organizirala ameriška gospodarska zbornica. Gospodarstvo je kritično tudi do načrta prenosa dopolnilnega v obvezno zdravstveno zavarovanje. Druge teme: - KPK primer domnevno prirejenega javnega naročila v UKC Ljubljana predala policiji. - Ukrajina opozarja na nevarnost ruskega napada na nuklearko v Zaporožju. - Na mednarodnem vrhu v Parizu o finančni solidarnosti z manj razvitimi državami.
15- minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Danes je svetovni dan beguncev, ki jih je po podatkih Združenih narodov 110 milijonov. Število se hitro povečuje vse od leta 2011, zato begunci pridejo v vse več držav, na begu pa si za cilj ne izbirajo le bogatih držav. Drugi poudarki oddaje: - Piratska stranka vložila predlog zakona omejitve županskih mandatov. - Novogoriški zdravstveni dom bo dobil 3 družinske zdravnike is Bosne in Hercegovine. - Ob koroških cestah na meji z Avstrijo se kopičijo odpadki.
15-minutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Po visoki, več kot 5-odstotni gospodarski rasti lani bo ta v Sloveniji letos dveodstotna, zdaj napoveduje Banka Slovenije, ki je bila pozimi veliko bolj pesimistična. Višji stroški in robustno povpraševanje bodo še krepili domače cenovne pritiske, ki poganjajo inflacijo. Ta bo letos dosegla 7,5 odstotka. Drugi poudarki: - Finančni minister Boštjančič za preprosta evropska javnofinančna pravila. - V Grčiji aretacije tihotapcev migrantov in tridnevno žalovanje. - Festival idrijske čipke ta konec tedna vabi s številnimi dogodki in razstavami.
Ukrajinska protiofenziva je, kot kaže, uspešna, ocenjuje vodja zveze Nato Jens Stoltenberg. Pri tem je ob začetku vrha obrambnih ministrov zavezništva v Bruslju poudaril, da je k novim zmagam ukrajinskih sil na bojiščih pripomogla tudi izdatna podpora Nata. Drugi poudarki: - Bo ministre v prihodnje imenoval predsednik države? - Nove napetosti na Kosovu po prijetju kosovskih policistov. - Slovenski dnevi knjige polni literarnih in glasbenih dogodkov.
Vodstvo slovenskih železnic je s podjetjem Stadler podpisalo 150-milijonsko pogodbo o nakupu 20-ih novih potniških vlakov. Dobavili naj bi jih leta 2025, po navedbah železnic pa bodo močno izboljšali kakovost slovenskega železniškega prometa. Premier Robert Golob je ob tem poudaril nujnost vlaganja v železniško infrastrukturo tudi zaradi razbremenitve slovenskih cest. V oddaji tudi: - V Velenju za zaplete pri nujni medicinski pomoči krivijo nov način obveščanja ob klicu na 112 - Za slovenskimi tožbo na Evropsko sodišče za čovekove pravice zaradi kazni vložili tudi hrvaški ribiči - Lukašenko: prva pošiljka ruskega jedrskega orožja je že v Belorusiji
Visokošolski sindikat zaradi nezadovoljstva s potekom plačnih pogajanj nadaljuje stavko. Na vseh treh javnih univerzah - v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem - tako danes ni predavanj, izpitov, kolokvijev in zagovorov zaključnih del, zaprta so tudi vrata knjižnic in referatov. Visokošolski delavci, ki stavkajo, so se zbrali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer je potekal osrednji stavkovni shod. Ostali poudarki oodaje: Premier Golob na obisku na Dunaju izrazil pričakovanja o ukinitvi nadzora na slovensko-avstrijski meji Sloveniji se obeta dodaten sedež v Evropskem parlamentu V kraško-brkinskih občinah s prvim julijem višji zneski na položnicah za vodo
V starosti 86 let je po boju s kronično levkemijo davi umrl eden od najbolj znanih italijanskih politikov Silvio Berlusconi. Od ustanovitve svoje stranke Naprej Italija leta 1994 je kot večkratni premier močno sooblikoval politično krajino naše zahodne sosede. Njegovo kariero so sicer zaznamovali tudi številni korupcijski in spolni škandali. Preostale novice: Kateri bodo prvi koraki Slovenije po izvolitvi v Varnostni svet Združenih narodov? V državnem zboru posvet Za boljšo prihodnost starejših in upokojencev. Ob odprtju državne kolesarske konference zaveze k večji trajnostni mobilnosti.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Dostop do ustavnega sodišča je preširok, posledica tega pa je veliko število zadev, ki jih ustavni sodniki zmorejo obvladovati le s skrajnimi prizadevanji, je ob predstavitvi poročila o delu sodišča lani opozoril njegov predsednik Matej Accetto. Kritičen je do poskusov diskreditiranja sodišča in sodnikov, zlasti v zadnjem času, ko so sodniki intenzivno obravnavali pobudo za presojo ustavnosti novele zakona o RTV. V oddaji tudi: - Dolgotrajno oskrbo naj bi sprva financiral proračun, leta 2025 predvidena uvedba novega prispevka. - Ukrajinske sile po navedbah Rusije sprožile napade v regiji Zaporožje. - Ali bo voda v slovenski Istri dražja?
Tudi današnji dan mineva v znamenju gneče na cestah. Najhuje je na prometnicah iz Avstrije proti Hrvaški, zelo obremenjen je tudi ljubljanski obroč. Dodatne težave bi lahko povzročila napovedana neurja. Ta so bila sinoči usodna za 40-letnico, ki jo je v bližini Izlak odnesel narasel hudournik. Druge teme oddaje: - Območje z evrom v prvem četrtletju zašlo v tehnično recesijo - Evakuacijo z območja poškodovanega ukrajinskega jezu Kahovka otežuje obstreljevanje - V Izoli poskusno črpanje kurilnega olja, izlitega v podzemlje
15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
15-minutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Neveljaven email naslov