Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob 15. obletnici podpisa sporazuma o nasledstvu nekdanje Jugoslavije je v državnem zboru potekala konferenca, na kateri so udeleženci poudarili pomen sporazuma in opozorili na težave pri njegovem uresničevanju, predvsem kar zadeva razdelitev bremena za devizne hranilne vloge. Sporazum o nasledstvu sicer opredeljuje pravice in obveznosti naslednic nekdanje Jugoslavije, pomemben pa je tudi, ker je simbolično končal vojne na tem območju.
Na konferenci je bilo večkrat izpostavljeno, da je bilo s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Ališić Sloveniji naloženo nepravično veliko finančno breme, kar zadeva devizne hranilne vloge. Predsednik državnega zbora Milan Brglez:
»Četudi je ta odločitev popolnoma v neskladju z navedenim členom priloge C (sporazuma o nasledstvu), ser je Slovenija kot demokratična država, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, odločila, da odločbo strasbourškega sodišča v celoti udejanji. Tako smo že začeli s postopki za povrnitev neprenesenih deviznih vlog, pri čemer je našemu postopku pritrdil tudi Svet Evrope.«
Finančni minister Dušan Mramor:
Naša država vztraja, da s sodbo sodišča v Strasbourgu to vprašanje ni rešeno in da ostaja del pogajanj o nasledstvu. Visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič:
Nekdanji poslanec Parlamentarne skupščine Sveta Evrope in avtor poročila o vprašanju Ljubljanske banke Erik Jurgens, ki ga je parlamentarna skupščina sprejela leta 2004, je bil v svojem nastopu oster do vseh naslednic:
»Mislim, da bi moralo biti vseh 5 držav naslednic sram, da 15 let po podpisu sporazuma še niso rešile problemov. Vse bi vas moralo biti sram!«
Ob tem je v pogovoru za Radio Slovenija pohvalil slovensko vlado, da se je zavezala k uresničitvi sodbe, in dejal, da bi ji ta pogum morale priznati tudi druge naslednice. Upa, da bo to pripomoglo k temu, da bodo tudi one iskale rešitve, ki bi pomagale pri vračanju dolgov varčevalcem.
Finančni minister Mramor je ob tem tudi pozval vse naslednice in mednarodno skupnost k uresničevanju sporazuma.
Na podlagi sporazuma o nasledstvu sicer uspešno potekajo pogajanja o razdelitvi nepremičnin – Slovenija bo do konca leta prevzela še šest diplomatsko-konzularnih predstavništev SFRJ -, in kulturne dediščine. Določen napredek je pri dostopu do arhivskega gradiva, kjer pa so še vedno zaprti arhivi Narodne banke Jugoslavije in obveščevalno-varnostnih služb.
6124 epizod
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Ob 15. obletnici podpisa sporazuma o nasledstvu nekdanje Jugoslavije je v državnem zboru potekala konferenca, na kateri so udeleženci poudarili pomen sporazuma in opozorili na težave pri njegovem uresničevanju, predvsem kar zadeva razdelitev bremena za devizne hranilne vloge. Sporazum o nasledstvu sicer opredeljuje pravice in obveznosti naslednic nekdanje Jugoslavije, pomemben pa je tudi, ker je simbolično končal vojne na tem območju.
Na konferenci je bilo večkrat izpostavljeno, da je bilo s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Ališić Sloveniji naloženo nepravično veliko finančno breme, kar zadeva devizne hranilne vloge. Predsednik državnega zbora Milan Brglez:
»Četudi je ta odločitev popolnoma v neskladju z navedenim členom priloge C (sporazuma o nasledstvu), ser je Slovenija kot demokratična država, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, odločila, da odločbo strasbourškega sodišča v celoti udejanji. Tako smo že začeli s postopki za povrnitev neprenesenih deviznih vlog, pri čemer je našemu postopku pritrdil tudi Svet Evrope.«
Finančni minister Dušan Mramor:
Naša država vztraja, da s sodbo sodišča v Strasbourgu to vprašanje ni rešeno in da ostaja del pogajanj o nasledstvu. Visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič:
Nekdanji poslanec Parlamentarne skupščine Sveta Evrope in avtor poročila o vprašanju Ljubljanske banke Erik Jurgens, ki ga je parlamentarna skupščina sprejela leta 2004, je bil v svojem nastopu oster do vseh naslednic:
»Mislim, da bi moralo biti vseh 5 držav naslednic sram, da 15 let po podpisu sporazuma še niso rešile problemov. Vse bi vas moralo biti sram!«
Ob tem je v pogovoru za Radio Slovenija pohvalil slovensko vlado, da se je zavezala k uresničitvi sodbe, in dejal, da bi ji ta pogum morale priznati tudi druge naslednice. Upa, da bo to pripomoglo k temu, da bodo tudi one iskale rešitve, ki bi pomagale pri vračanju dolgov varčevalcem.
Finančni minister Mramor je ob tem tudi pozval vse naslednice in mednarodno skupnost k uresničevanju sporazuma.
Na podlagi sporazuma o nasledstvu sicer uspešno potekajo pogajanja o razdelitvi nepremičnin – Slovenija bo do konca leta prevzela še šest diplomatsko-konzularnih predstavništev SFRJ -, in kulturne dediščine. Določen napredek je pri dostopu do arhivskega gradiva, kjer pa so še vedno zaprti arhivi Narodne banke Jugoslavije in obveščevalno-varnostnih služb.
15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Odločitev vlade glede omejitve števila kupcev v vseh trgovinah, na 10 kvadratnih metrov je lahko le ena stranka, je znova presenetila trgovce. Ob tem morajo odslej v karanteno vsi, ki so bili v visoko tveganem stiku z okuženim, razen cepljeni s poživitvenim odmerkom. Od današnje seje vlade je pričakovati ukrepe, ki bodo veljali med prazniki. Drugi poudarki oddaje: - Zunanji minister Logar: Slovenija si je z evropskim predsedovanjem povečala ugled. - Kmetje precej zadovoljni z načrtom razdelitve evropskega denarja. - Izvajalec za graditev urgentnega centra Ptuj vendarle izbran.
Pred prihajajočimi prazniki in ob gneči v nakupovalnih središčih naj bi vlada na današnji dopisni seji sprejela nekatere omejitvene ukrepe. Kot je sinoči dejal zdravstveni minister Janez Poklukar, so ukrepi nujni, šlo naj bi za omejitev števila kupcev v trgovinah. O drugih ukrepih bo vlada razpravljala na redni četrtkovi seji, stroka se med drugim nagiba k prepovedi silvestrovanj na prostem. Ostali poudarki oddaje: - Bruselj proti Poljski sprožil postopek zaradi kršitev evropskega prava. - V hoško Magno se vrača proizvodnja, okoljevarstveno dovoljenje pravnomočno. - Požar v zasebnih apartmajih na Pohorju povzročil milijonsko škodo.
Koronavirusna različica omikron je potrjena v vseh slovenskih regijah, razen goriški. Kot je še dejal predstojnik Centra za nalezljive bolezni Mario Fafangel, je glede na širjenje virusa v omenjeni regiji nova različica najverjetneje navzoča tudi tam. V oddaji tudi: - Hišne preiskave pri družini ljubljanskega župana Zorana Jankovića - V Italiji ob obveznem cepljenju grozi pomanjkanje zaposlenih tudi v šolstvu - Kraševci v večini proti vetrnicam v sežanski občini
V državnem zboru se danes drugič v tem mandatu zagovarja notranji minister Aleš Hojs. Opozicijska peterica mu očita soodgovornost za izredne razmere, policijsko nasilje na oktobrskih protestih, politizacijo policije in vladanje z odloki. Minister Hojs je očitke zavrnil z oceno, da je opozicija rušila prizadevanja za obvladovanje epidemije. Glede politizacije policije pa, da se s tem ni ukvarjal, ampak skrbel za boljše pogoje dela v policiji. Pričakovati je, da opoziciji, ki ima 43 glasov, tudi tokrat ne bo uspelo zbrati 46 glasov, potrebnih za razrešitev notranjega ministra. Ostali poudarki oddaje: - Informacijska pooblaščenka uvedla inšpekcijski postopek zaradi Janševega pisma državljanom. - Na cepilnih dnevih za zdaj največ ljudi po poživitveni odmerek. - Evropske okoljske ministre čakajo zahtevna pogajanja glede trgovanja z izpusti.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Poslanke in poslanci se soočajo s tretjo interpelacijo v zadnjih treh tednih. Po Simoni Kustec in Marjanu Dikaučiču se je danes na tnalu znašel minister za okolje Andrej Vizjak. Za razpravo je namenjenih 16 ur, izglasovanje interpelacije pa je malo verjetno. Druge teme: - Ustavno sodišče razveljavilo zakonske določbe glede upokojevanja starejših delavcev - Prihodnji teden dnevi cepljenja, cepilni centri se nanje že pripravljajo - Prizadevanja slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem za novelo zakona o narodnih skupnostih
Na ljubljanski pediatrični kliniki se je začelo cepljenje otrok, starih od 5 do 11 let. Pediatri cepljenje priporočajo predvsem kronično bolnim otrokom, njihovim sorojencem in otrokom, ki imajo v družini sorodnike iz rizičnih skupin za hujši potek bolezni. Druge teme: - KPK uvedla postopek zoper premierja Janšo v zvezi z menjavami v DUTB - Na vrhu Unije voditelji načrtujejo resno skupno opozorilo Rusiji zaradi Ukrajine - Na Expu v Dubaju nove rešitve v svetu digitalnih tehnologij predstavljajo tudi slovenska podjetja
O novi različici koronavirusa omikron še ni veliko znanega, ocenjujejo pa, da je do petkrat bolj nalezljiva kot različica delta. Imamo pa tudi nekaj vzpodubnih podatkov. Poživitveni odmerek Pfizerjevega in Moderninega cepiva naj bi zagotavljal skoraj 90-odstotno zaščito pred omikronom, ki pa, kot kaže, povzroča drugačne in milejše simptome. Druge teme: - Več evropskih držav zaostruje ukrepe proti epidemiji - Nemški kancler Scholz pred bundestagom napovedal leta sprememb in prenove - Evropska komisija Rusiji grozi z dodatnimi sankcijami ob morebnitnem napadu na Ukrajino
Koronavirusno različico omikron so so potrdili tudi pri nas. Kot je dopoldne povedal vodja laboratorija za diagnostiko virusnih okužb Miroslav Petrovec so odkrili štiri skupke okužb, pri katerih je bilo potrjeno, da gre za različico omikron, ki se tudi v Evropi vse bolj širi. Druge teme: - Preiskovalci NPU na Nacionalnem laboratoriju za zdravje zaradi hitrih antigenskih testov, ki jih je dobavljal Majbert Pharm - Poslanci opozicije in koalicije glede korupcijskih praks s prstom kažejo drug na drugega - Srbija odprla nova poglavja v pristopnih pogajanjih z Evropsko unijo
Število primerov okužbe s koronavirusom se zmanjšuje, včeraj so jih potrdili 677. Pritisk na bolnišnice tako počasi popušča, v njih se zdravi 874 covidnih bolnikov, kar je 176 manj kot pred tednom dni. Inšpektorji ugotavljajo, da ljudje vse bolj spoštujejo ukrepe za zajezitev epidemije. Marjan Maček s finančne uprave je dejal, da oster nadzor daje rezultate in da ljudje vse bolj upoštevajo ukrepe. Od začetka poostrenih nadzorov so inšpektorji največ nepravilnosti odkrili pri izpolnjevanju pogojev PCT. Druge teme: Nemški kancler na Poljskem v podporo evropskim vrednotam Po pustošenju tornadov v Združenih državah iščejo morebitne preživele Božične zvezde iz Gornje Radgone bodo prvič krasile papeževe bazilike
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
V norveški prestolnici Oslo prav zdaj poteka podelitev Nobelove nagrade za mir, ki gre letos v roke novinarjev Marie Resse s Filipinov in Dmitrija Muratova iz Rusije za njun boj na področju varovanja svobode izražanja. Norveški Nobelov odbor ju je izpostavil kot predstavnika vseh novinarjev, ki branijo ta ideal v svetu, v katerem sta medijska demokracija in svoboda pod vse hujšimi pritiski. V oddaji tudi: - Britansko prizivno sodišče razveljavilo zavrnitev izročitve Assangea Združenim državam Amerike - Vlada je obisk Gorenjske začela z delovnim posvetom v Gorenji vasi, zvečer bo javna tribuna v Cerkljah - Nadaljuje se iskanje 10-letnice iz Turčije, ki jo je odnesla deroča Dragonja
Največ snega je v minulih urah zapadlo v višjih predelih Gorenjske, in sicer tudi do pol metra. Obilnejša snežna pošiljka je prinesla tudi kar nekaj težav. V več krajih na Koroškem, Štajerskem in severnem Primorskem odpravljajo posledice okvar v električnem omrežju. Po prometno dokaj kaotičnem jutru so se razmere na naših cestah umirile. Ostale teme: - Razmere na covidnih oddelkih ostajajo zahtevne, zdravstvene ekipe so izčrpane - Epidemija je podkrepila nujnost sistemske ureditve dolgotrajne oskrbe - Notranji ministri Unije v Bruslju razpravljajo o obvladovanju migracij
Socialdemokrat Olaf Scholz je po glasovanju v parlamentu postal novi nemški kancler. Nemčija je tako obrnila novo poglavje v svoji novejši politični zgodovini, ki jo je v minulih dveh desetletjih najbolj zaznamovala Angela Merkel. Nova nemška vlada, v kateri so poleg socialdemokratov še zeleni in liberalci, bo svoje delo začela že drevi. Ostale teme: - Po enem mesecu v bolnišnicah manj kot tisoč covidnih bolnikov - Prvi bolniki bodo zdravilo proti covidu prejeli že v ponedeljek - Žičničarji pozdravili razpis za delno finančno pomoč države
Evropa je še vedno v primežu epidemije covida, število primerov okužbe s koronavirusom se v številnih državah hitro povečuje, hkrati se širi tudi najnovejša različica omikron. Evropski ministri za zdravje zato v Bruslju razpravljajo predvsem o aktualnih razmerah, omikronu, cepljenju in poživitvenem odmerku. V oddaji tudi: - Komisija za medicinsko etiko nima zadržkov glede uporabe molnupiravirja, na voljo bo v bolnišničnih lekarnah - S podpisom koalicijske pogodbe odprta pot za glasovanje o novi nemški vladi - Kitajska obsodilaameriški diplomatski bojkot olimpijskih iger v Pekingu in napovedala odločne ukrepe
Pristojni opozarjajo, da se zmanjševanje števila primerov okužbe s koronavirusom v populaciji še vedno ne pozna v bolnišnicah, kjer so razmere še naprej izjemno kritične. V ljubljanskem kliničnem centru je prostih le osem kovidnih postelj, od teh je za pet postelj še treba dobiti kader. Ostale teme: - Robert Golob za nenadni kadrovski cunami v energetiki obsodil SDS - V avstrijskem predlogu zakona o obveznem cepljenju predvidoma 600 evrov kazni za necepljene na vsake tri mesece - Nekdanji mjanmarski voditeljici Aung San Su Či štiri leta zapora
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Neveljaven email naslov