Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob 15. obletnici podpisa sporazuma o nasledstvu nekdanje Jugoslavije je v državnem zboru potekala konferenca, na kateri so udeleženci poudarili pomen sporazuma in opozorili na težave pri njegovem uresničevanju, predvsem kar zadeva razdelitev bremena za devizne hranilne vloge. Sporazum o nasledstvu sicer opredeljuje pravice in obveznosti naslednic nekdanje Jugoslavije, pomemben pa je tudi, ker je simbolično končal vojne na tem območju.
Na konferenci je bilo večkrat izpostavljeno, da je bilo s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Ališić Sloveniji naloženo nepravično veliko finančno breme, kar zadeva devizne hranilne vloge. Predsednik državnega zbora Milan Brglez:
»Četudi je ta odločitev popolnoma v neskladju z navedenim členom priloge C (sporazuma o nasledstvu), ser je Slovenija kot demokratična država, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, odločila, da odločbo strasbourškega sodišča v celoti udejanji. Tako smo že začeli s postopki za povrnitev neprenesenih deviznih vlog, pri čemer je našemu postopku pritrdil tudi Svet Evrope.«
Finančni minister Dušan Mramor:
Naša država vztraja, da s sodbo sodišča v Strasbourgu to vprašanje ni rešeno in da ostaja del pogajanj o nasledstvu. Visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič:
Nekdanji poslanec Parlamentarne skupščine Sveta Evrope in avtor poročila o vprašanju Ljubljanske banke Erik Jurgens, ki ga je parlamentarna skupščina sprejela leta 2004, je bil v svojem nastopu oster do vseh naslednic:
»Mislim, da bi moralo biti vseh 5 držav naslednic sram, da 15 let po podpisu sporazuma še niso rešile problemov. Vse bi vas moralo biti sram!«
Ob tem je v pogovoru za Radio Slovenija pohvalil slovensko vlado, da se je zavezala k uresničitvi sodbe, in dejal, da bi ji ta pogum morale priznati tudi druge naslednice. Upa, da bo to pripomoglo k temu, da bodo tudi one iskale rešitve, ki bi pomagale pri vračanju dolgov varčevalcem.
Finančni minister Mramor je ob tem tudi pozval vse naslednice in mednarodno skupnost k uresničevanju sporazuma.
Na podlagi sporazuma o nasledstvu sicer uspešno potekajo pogajanja o razdelitvi nepremičnin – Slovenija bo do konca leta prevzela še šest diplomatsko-konzularnih predstavništev SFRJ -, in kulturne dediščine. Določen napredek je pri dostopu do arhivskega gradiva, kjer pa so še vedno zaprti arhivi Narodne banke Jugoslavije in obveščevalno-varnostnih služb.
6124 epizod
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Ob 15. obletnici podpisa sporazuma o nasledstvu nekdanje Jugoslavije je v državnem zboru potekala konferenca, na kateri so udeleženci poudarili pomen sporazuma in opozorili na težave pri njegovem uresničevanju, predvsem kar zadeva razdelitev bremena za devizne hranilne vloge. Sporazum o nasledstvu sicer opredeljuje pravice in obveznosti naslednic nekdanje Jugoslavije, pomemben pa je tudi, ker je simbolično končal vojne na tem območju.
Na konferenci je bilo večkrat izpostavljeno, da je bilo s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Ališić Sloveniji naloženo nepravično veliko finančno breme, kar zadeva devizne hranilne vloge. Predsednik državnega zbora Milan Brglez:
»Četudi je ta odločitev popolnoma v neskladju z navedenim členom priloge C (sporazuma o nasledstvu), ser je Slovenija kot demokratična država, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, odločila, da odločbo strasbourškega sodišča v celoti udejanji. Tako smo že začeli s postopki za povrnitev neprenesenih deviznih vlog, pri čemer je našemu postopku pritrdil tudi Svet Evrope.«
Finančni minister Dušan Mramor:
Naša država vztraja, da s sodbo sodišča v Strasbourgu to vprašanje ni rešeno in da ostaja del pogajanj o nasledstvu. Visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič:
Nekdanji poslanec Parlamentarne skupščine Sveta Evrope in avtor poročila o vprašanju Ljubljanske banke Erik Jurgens, ki ga je parlamentarna skupščina sprejela leta 2004, je bil v svojem nastopu oster do vseh naslednic:
»Mislim, da bi moralo biti vseh 5 držav naslednic sram, da 15 let po podpisu sporazuma še niso rešile problemov. Vse bi vas moralo biti sram!«
Ob tem je v pogovoru za Radio Slovenija pohvalil slovensko vlado, da se je zavezala k uresničitvi sodbe, in dejal, da bi ji ta pogum morale priznati tudi druge naslednice. Upa, da bo to pripomoglo k temu, da bodo tudi one iskale rešitve, ki bi pomagale pri vračanju dolgov varčevalcem.
Finančni minister Mramor je ob tem tudi pozval vse naslednice in mednarodno skupnost k uresničevanju sporazuma.
Na podlagi sporazuma o nasledstvu sicer uspešno potekajo pogajanja o razdelitvi nepremičnin – Slovenija bo do konca leta prevzela še šest diplomatsko-konzularnih predstavništev SFRJ -, in kulturne dediščine. Določen napredek je pri dostopu do arhivskega gradiva, kjer pa so še vedno zaprti arhivi Narodne banke Jugoslavije in obveščevalno-varnostnih služb.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Včeraj so pri nas potrdili 4 tisoč 481 primerov okužbe s koronavirusom, kar je drugi najvišji dnevni prirast. Število covidnih bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, se je povzpelo na 889, 191 jih je na oddelkih za intenzivno zdravljenje. Včeraj je umrlo 20 bolnikov s koronavirusno boleznijo, največ od začetka februarja. Ostale teme oddaje: - Parafiran dogovor o višjih plačah v zdravstvu, najvišji povišek za sestre na intenzivnih enotah. - Aretirana uslužbenka na specializiranem državnem tožilstvu, tajne podatke naj bi izdajala balkanski mafiji. - Slovenija častna gostja na najstarejšem filmskem festivalu v Rimu.
Bolnišnice po državi delujejo na robu zmogljivosti. Število covidnih bolnikov, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, se iz dneva v dan povečuje. Danes jih je 874, od teh jih 193 potrebuje intenzivno nego. Najmlajši bolnik na navadnem covidnem oddelku je star 20 let, najmlajši na intenzivnem 28. Druge teme: - Obrtniki bodo zaradi pogojev PCT in višanja cen energentov prisiljeni dvigniti cene storitev - Napetosti na poljsko-beloruski meji naraščajo, več tisoč migrantov ostaja ujetih v neživljenjskih razmerah - Direktor Zdravstvenega doma Izola po ugotovitvah Komisije za preprečevanje korupcije kršil integriteto
Pri nas so včeraj ob 2 tisoč 958-ih molekularnih testih potrdili tisoč 282 primerov okužb s koronavirusom, kar je 43,3 odstotka izvidov testov. V bolnišnicah zdravijo 843 bolnikov s covidom, od teh 186 na intenzivnih oddelkih. Razmere v zdravstvu so torej izjemno zahtevne. Druge teme oddaje: - Andrej Ribič bo - po njegovem politično - razrešitev z vrha Elektra Ljubljana izpodbijal na sodišču - V Glasgowu se po enodvnevnem premoru nadaljuje podnebna konferenca - Na Expu v Dubaju tudi slovensko podjetje s prodorno avtomobilsko tehnologijo
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Če ne bo drugih presenečenj, bomo na parlamentarne volitve odšli 24-ega aprila prihodnje leto. Tako so danes sporočili iz urada predsednika republike Boruta Pahorja. Ta bo akt o razpisu rednih volitev v državni zbor podpisal februarja, izbrani datum pa je prvi mogoč. Druge teme: Slovenija glede na število prebivalcev z najslabšimi zdravstvenimi razmerami v Evropi. Kakšne ukrepe bodo sprejeli ministri? Še en vladni odlok med epidemijo v neskladju z ustavo: sprememba Zakona o nalezljivih boleznih je nujna Varšava bi na mejo z Belorusijo namestila tudi elektronski sistem za nadzor s senzorji gibanja in kamere
Kar 4511 novih okužb s koronavirusom je najnovejša statistika, ki kaže, da je pred nami še težka jesen. Močno je poskočilo število hospitaliziranih, na intenzivni negi jih je zdaj 169, kar pomeni, da bi minister za zdravje Janez Poklukar lahko vladi predlagal vsaj delno zaprtje države. Vlada sicer prav zdaj razpravlja o tem, kaj v trenutnih razmerah storiti, po naših informacijah je na mizi tudi razglasitev epidemije. Druge teme: - Minister Vizjak: od besed o sodnikih se distanciram; želel sem preprečiti oškodovanje Term Čatež - Pravosodno ministrstvo zavrglo obe kandidaturi za evropska delegirana tožilca - Nemška kanclerka Angela Merkel prejela najvišje francosko odlikovanje
Rekordnih 3456 novih primerov okužbe s koronavirusom in 18 smrti kovidnih bolnikov, največ po začetku februarja. Ob skrb vzbujajočih epidemičnih podatkih pristojni pozivajo k cepljenju. Kot opozarja vodja posvetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović, se bomo z virusom srečali vsi. Svetovalna skupina ob cepljenju priporoča tudi zaostrovanje ukrepov, med katerimi pa ni zaprtja države. Vlada naj bi o tem odločala jutri, nekatere občine pa so že sprejele svoje ukrepe. Druge teme: - Ob slabi epidemiološki sliki v Podravju - pozitivnih je skoraj 60 odstotkov testiranih - odpovedali martinovanje v Mariboru - V Glasgowu v središču vprašanje financiranja ukrepov za blaženje posledic podnebnih sprememb - Pri graditvi hidroelektrarne Mokrice se zatika
Se nam obeta novo zaprtje države? Po neuradnih podatkih naj bi se svetovalna skupina danes sestala z vlado in ji med drugim predlagala 10-dnevno ustavitev javnega življenja. Epidemične razmere so kritične, delež pozitivnih izvidov je bil tudi včeraj nad 40 odstotki, v bolnišnicah se zdravi največ kovidnih bolnikov od konca aprila, na intenzivni negi smo tik pred dosegom mejnika 160 pacientov, ko je pristojni minister Poklukar napovedal uvedbo novih ukrepov. Druge teme: - V Avstriji je odslej na delovnih mestih obvezen pogoj PCT - Voditelji več kot 100 držav za zaustavitvi krčenja gozdov do leta 2030 - Ameriško vrhovno sodišče obravnava teksaški zakon proti umetni prekinitvi nosečnosti
15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Slaba precepljenost, nespoštovanje pogojev PCT in množična druženja so razlog za nove skrb vzbujajoče koronavirusne številke. Delež pozitivnih izvidov testov je bil včeraj kar 38,1-odstoten, 133 covidnih bolnikov je hudo bolnih, umrlo je še 9 ljudi. O razmerah prav zdaj razpravlja vlada in verjetno se nam obetajo ostrejši ukrepi v boju proti epidemiji. Ostala vsebina: Sodišče odločilo: Janša mora stranki SD plačati 10 tisoč evrov. Zaposleni v Hitu se bojijo prodaje družbe. Nad Sicilijo se je znesla narava; najmanj dva mrtva.
Delež pozitivnih izvidov testov na koronavirus pri nas je bil včeraj skoraj 38-odstoten, kar je največ od izbruha epidemije. V bolnišnicah zdravijo 510 bolnikov s koronavirusno boleznijo, 131 jih potrebuje intenzivno zdravljenje. Umrlo je 10 bolnikov s covidom. Drugi poudarki oddaje: - Opozicija obstruira glasovanja v državnem zboru - Energetski ministri Unije o kratkoročnih ukrepih za pomoč ljudem in gospodarstvu - V celjskem gledališču zaznamovali 70-letnico delovanja
Neveljaven email naslov