Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob 15. obletnici podpisa sporazuma o nasledstvu nekdanje Jugoslavije je v državnem zboru potekala konferenca, na kateri so udeleženci poudarili pomen sporazuma in opozorili na težave pri njegovem uresničevanju, predvsem kar zadeva razdelitev bremena za devizne hranilne vloge. Sporazum o nasledstvu sicer opredeljuje pravice in obveznosti naslednic nekdanje Jugoslavije, pomemben pa je tudi, ker je simbolično končal vojne na tem območju.
Na konferenci je bilo večkrat izpostavljeno, da je bilo s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Ališić Sloveniji naloženo nepravično veliko finančno breme, kar zadeva devizne hranilne vloge. Predsednik državnega zbora Milan Brglez:
»Četudi je ta odločitev popolnoma v neskladju z navedenim členom priloge C (sporazuma o nasledstvu), ser je Slovenija kot demokratična država, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, odločila, da odločbo strasbourškega sodišča v celoti udejanji. Tako smo že začeli s postopki za povrnitev neprenesenih deviznih vlog, pri čemer je našemu postopku pritrdil tudi Svet Evrope.«
Finančni minister Dušan Mramor:
Naša država vztraja, da s sodbo sodišča v Strasbourgu to vprašanje ni rešeno in da ostaja del pogajanj o nasledstvu. Visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič:
Nekdanji poslanec Parlamentarne skupščine Sveta Evrope in avtor poročila o vprašanju Ljubljanske banke Erik Jurgens, ki ga je parlamentarna skupščina sprejela leta 2004, je bil v svojem nastopu oster do vseh naslednic:
»Mislim, da bi moralo biti vseh 5 držav naslednic sram, da 15 let po podpisu sporazuma še niso rešile problemov. Vse bi vas moralo biti sram!«
Ob tem je v pogovoru za Radio Slovenija pohvalil slovensko vlado, da se je zavezala k uresničitvi sodbe, in dejal, da bi ji ta pogum morale priznati tudi druge naslednice. Upa, da bo to pripomoglo k temu, da bodo tudi one iskale rešitve, ki bi pomagale pri vračanju dolgov varčevalcem.
Finančni minister Mramor je ob tem tudi pozval vse naslednice in mednarodno skupnost k uresničevanju sporazuma.
Na podlagi sporazuma o nasledstvu sicer uspešno potekajo pogajanja o razdelitvi nepremičnin – Slovenija bo do konca leta prevzela še šest diplomatsko-konzularnih predstavništev SFRJ -, in kulturne dediščine. Določen napredek je pri dostopu do arhivskega gradiva, kjer pa so še vedno zaprti arhivi Narodne banke Jugoslavije in obveščevalno-varnostnih služb.
6125 epizod
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Ob 15. obletnici podpisa sporazuma o nasledstvu nekdanje Jugoslavije je v državnem zboru potekala konferenca, na kateri so udeleženci poudarili pomen sporazuma in opozorili na težave pri njegovem uresničevanju, predvsem kar zadeva razdelitev bremena za devizne hranilne vloge. Sporazum o nasledstvu sicer opredeljuje pravice in obveznosti naslednic nekdanje Jugoslavije, pomemben pa je tudi, ker je simbolično končal vojne na tem območju.
Na konferenci je bilo večkrat izpostavljeno, da je bilo s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Ališić Sloveniji naloženo nepravično veliko finančno breme, kar zadeva devizne hranilne vloge. Predsednik državnega zbora Milan Brglez:
»Četudi je ta odločitev popolnoma v neskladju z navedenim členom priloge C (sporazuma o nasledstvu), ser je Slovenija kot demokratična država, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, odločila, da odločbo strasbourškega sodišča v celoti udejanji. Tako smo že začeli s postopki za povrnitev neprenesenih deviznih vlog, pri čemer je našemu postopku pritrdil tudi Svet Evrope.«
Finančni minister Dušan Mramor:
Naša država vztraja, da s sodbo sodišča v Strasbourgu to vprašanje ni rešeno in da ostaja del pogajanj o nasledstvu. Visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič:
Nekdanji poslanec Parlamentarne skupščine Sveta Evrope in avtor poročila o vprašanju Ljubljanske banke Erik Jurgens, ki ga je parlamentarna skupščina sprejela leta 2004, je bil v svojem nastopu oster do vseh naslednic:
»Mislim, da bi moralo biti vseh 5 držav naslednic sram, da 15 let po podpisu sporazuma še niso rešile problemov. Vse bi vas moralo biti sram!«
Ob tem je v pogovoru za Radio Slovenija pohvalil slovensko vlado, da se je zavezala k uresničitvi sodbe, in dejal, da bi ji ta pogum morale priznati tudi druge naslednice. Upa, da bo to pripomoglo k temu, da bodo tudi one iskale rešitve, ki bi pomagale pri vračanju dolgov varčevalcem.
Finančni minister Mramor je ob tem tudi pozval vse naslednice in mednarodno skupnost k uresničevanju sporazuma.
Na podlagi sporazuma o nasledstvu sicer uspešno potekajo pogajanja o razdelitvi nepremičnin – Slovenija bo do konca leta prevzela še šest diplomatsko-konzularnih predstavništev SFRJ -, in kulturne dediščine. Določen napredek je pri dostopu do arhivskega gradiva, kjer pa so še vedno zaprti arhivi Narodne banke Jugoslavije in obveščevalno-varnostnih služb.
Slovenija je tik pred vstopom v rdečo faze epidemije. Po evropskem semaforju mora 14-dnevna pojavnost primerov okužbe s koronavirusom na 100 tisoč prebivalcev v neki državi znašati več kot 200, v Sloveniji pa je ta številka 199. Epidemija pri nas se torej ne umirja; v bolnišnicah je že 105 covidnih bolnikov. Ostale teme: - So posli med premierjem Janšo in njegovimi prijatelji le vrh korupcijske gore? - Na kabulskem letališču se bojijo terorističnih napadov - Zavetišče za zapuščene živali na Gmajnicah povsem prenovljeno
Tik pred začetkom novega šolskega leta je pristojno ministrstvo zaposlenim v vzgoji in izobraževanju poslalo okrožnico o obveznem izpolnjevanju pogojev PCT. Tistega, ki jih ne bi izpolnjeval, lahko delodajalec v skrajnem primeru tudi odpusti. Predsednica Društva ravnateljev srednjih šol Nives Počkar ob tem poudarja, da je delež zaposlenih, ki odklanjajo pogoje, zelo majhen. Ostale teme: - Kljub povečevanju števila okužb pristojni še ne načrtujejo zaostrovanja ukrepov. - Mali podjetniki v negotovosti, skrbi jih morebitno vnovično zaprtje dejavnosti. - Nekatere države so v sklepni fazi evakuacije iz Afganistana.
Včeraj so pristojni pri nas potrdili 477 novih primerov okužbe s koronavirusom, kar je največ od sredine maja, prav tako je močno poskočil delež pozitivnih izvidov. Napovedi in strahovi pristojnih, ki že več mesecev bijejo plat zvona, tako postajajo realnost, glavno sporočilo pa ostaja enako: vsi, ki še niso polno cepljeni, naj se cepijo čim prej. V oddaji tudi: - Vrtci zadovoljni z umikom pogojev PCT za starše, ki tja pripeljejo otroka - V Postojni zvečer odprtje 25-ega festivala Zmaj 'ma mlade - Tokiu v naslednjih dneh v znamenju paraolimpijskih iger
Na Brdu pri Kranju se je začelo tridnevno srečanje ravnateljic in ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov. Čeprav je prvi september tako rekoč za naslednjim ovinkom, na današnji novinarski konferenci ob začetku srečanja nismo slišali pomembnejših informacij o tem, kako bo potekalo preverjanje izpolnjevanja pogojev PCT pred poukom. ostale teme: - Pristojni opozarjajo, da samotestiranje ne spada v okvir pogojev PCT - Talibani zavrnili možnost nadaljevanja evakuacij ljudi iz Afganistana po koncu meseca - 14-ti Črnfest z začetkom osrednjega kulturnega programa dodatno bogati dogajanje v Beli krajini
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Talibani so v afganistanski prestolnici Kabul uvedli policijsko uro. Nihče ne sme zapustiti doma med 21. uro in zoro, razen v nujnih primerih. Združeni narodi opozarjajo, da talibani stopnjujejo iskanje nekdanjih sodelavcev Nata in afganistanske vlade. Če se ne bodo predali sami, naj bi talibani aretirali, preganjali, zasliševali in kaznovali njihove družinske člane. V oddaji tudi o tem: - Od ponedeljka bo menda hitro testiranje samoplačniško za vse uporabnike storitev - Kanalska županja Tina Gerbec zavrača pozive k odstopu, ki ga civilne pobude zahtevajo zaradi pitne vode - Umetniško rjovenje Mladih levov se vrača v Ljubljano.
Evropski center za obvladovanje in preprečevanje bolezni je objavil nove podatke o epidemioloških razmerah v Evropi. Na posodobljenem zemljevidu je po novem celotna Slovenija obravnana oranžno. Včeraj so sicer pri nas potrdili 381 primerov okužbe s koronavirusom, delež pozitivnih testov je bil 17-odstoten. Druge teme: - Talibani ljudem preprečujejo odhod na kabulsko letališče - Novo mesto bo dobilo skupni center zaščite in reševanja - Igor Bavčar ne priznava krivde za domnevne davčne utaje
Talibani, ki so v Afganistanu prevzeli oblast, imajo po navedbah ameriških oblasti zdaj v lasti velik del ameriškega orožja in druge vojaške opreme, ki so jo zasegli prebivalcem. Med opremo ni visokotehnološkega orožja, dobili pa so več sto tisoč kosov pušk in mitraljezov ter ogromne količine nabojev. Medtem države nadaljujejo evakuacijo svojih ljudi iz Afganistana. Ostale teme: - Včeraj nov porast primerov okužbe in smrti, povezanih s koronavirusom - Ravnatelji tudi po današnjem srečanju brez konkretnih odgovorov, strokovna skupina popoldne pri premierju Janši - Jutri postavitev prvih prometnih znakov za zavijanje desno tudi ob rdeči luči
Na letališču v Kabulu so se po včerajšnjem kaosu razmere umirile, evakuacijski leti so spet stekli. Iz Afganistana sta ponoči odšla tudi dva Slovenca, tam ostaja še en slovenski državljan, ki skrbi za varnost delegacije Unije. Medtem skušajo talibani kazati prijaznejši obraz, ljudi pozivajo, naj se vrnejo na delo in k vsakdanjim opravilom, napovedujejo, da bodo ženske lahko študirale in delale, za vladne uslužbence pa so napovedali amnestijo. Ostale teme: - Na Haitiju se povečuje število žrtev sobotnega potresa, reševanje ovira tropska nevihta - Največ primerov okužbe s koronavirusom od začetka junija, zaradi bojazni pred zlorabami pri cepljenju v Celju poostrili nadzor - Tema bienala likovnih vizij v Novem mestu letos smeh
Iz Afganistana beži več tisoč prestrašenih ljudi. Oblast v državi so po dvajsetih letih spet prevzeli talibani in ljudje se še zelo dobro spomnijo njihovega brutalnega režima. Iz več zasedenih krajev prihajajo novice o njihovih grozodejstvih, kot so javne usmrtitve na stadionih. Ostale teme: - Vlada spet čez noč zaostrila ukrepe, razburjeni v avtošolah - Novo mesto ta teden v znamenju jazza - Na vzhodu države odstranjujejo posledice neurja
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Število okuženih s koronavirusom v Sloveniji še vedno narašča. Včeraj so opravili tisoč 848 molekularnih testov in potrdili 216 na novo okuženih. Delež pozitivnih testov je bil 11,7-odstoten, kar je precej več kot pred tednom dni. Kljub pozivom stroke k cepljenju je število tistih, ki se odločijo za to, že vse poletje približno enako. V oddaji tudi o tem: - Na Kongresnem trgu zvečer sprejem olimpijskih junakov - Medvedka po sinočnjem napadu nad Pivko morda razdražena - Balkan še vedno v primežu hude vročine in ognjenih zubljev
15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Neveljaven email naslov