Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob 15. obletnici podpisa sporazuma o nasledstvu nekdanje Jugoslavije je v državnem zboru potekala konferenca, na kateri so udeleženci poudarili pomen sporazuma in opozorili na težave pri njegovem uresničevanju, predvsem kar zadeva razdelitev bremena za devizne hranilne vloge. Sporazum o nasledstvu sicer opredeljuje pravice in obveznosti naslednic nekdanje Jugoslavije, pomemben pa je tudi, ker je simbolično končal vojne na tem območju.
Na konferenci je bilo večkrat izpostavljeno, da je bilo s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Ališić Sloveniji naloženo nepravično veliko finančno breme, kar zadeva devizne hranilne vloge. Predsednik državnega zbora Milan Brglez:
»Četudi je ta odločitev popolnoma v neskladju z navedenim členom priloge C (sporazuma o nasledstvu), ser je Slovenija kot demokratična država, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, odločila, da odločbo strasbourškega sodišča v celoti udejanji. Tako smo že začeli s postopki za povrnitev neprenesenih deviznih vlog, pri čemer je našemu postopku pritrdil tudi Svet Evrope.«
Finančni minister Dušan Mramor:
Naša država vztraja, da s sodbo sodišča v Strasbourgu to vprašanje ni rešeno in da ostaja del pogajanj o nasledstvu. Visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič:
Nekdanji poslanec Parlamentarne skupščine Sveta Evrope in avtor poročila o vprašanju Ljubljanske banke Erik Jurgens, ki ga je parlamentarna skupščina sprejela leta 2004, je bil v svojem nastopu oster do vseh naslednic:
»Mislim, da bi moralo biti vseh 5 držav naslednic sram, da 15 let po podpisu sporazuma še niso rešile problemov. Vse bi vas moralo biti sram!«
Ob tem je v pogovoru za Radio Slovenija pohvalil slovensko vlado, da se je zavezala k uresničitvi sodbe, in dejal, da bi ji ta pogum morale priznati tudi druge naslednice. Upa, da bo to pripomoglo k temu, da bodo tudi one iskale rešitve, ki bi pomagale pri vračanju dolgov varčevalcem.
Finančni minister Mramor je ob tem tudi pozval vse naslednice in mednarodno skupnost k uresničevanju sporazuma.
Na podlagi sporazuma o nasledstvu sicer uspešno potekajo pogajanja o razdelitvi nepremičnin – Slovenija bo do konca leta prevzela še šest diplomatsko-konzularnih predstavništev SFRJ -, in kulturne dediščine. Določen napredek je pri dostopu do arhivskega gradiva, kjer pa so še vedno zaprti arhivi Narodne banke Jugoslavije in obveščevalno-varnostnih služb.
6125 epizod
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Ob 15. obletnici podpisa sporazuma o nasledstvu nekdanje Jugoslavije je v državnem zboru potekala konferenca, na kateri so udeleženci poudarili pomen sporazuma in opozorili na težave pri njegovem uresničevanju, predvsem kar zadeva razdelitev bremena za devizne hranilne vloge. Sporazum o nasledstvu sicer opredeljuje pravice in obveznosti naslednic nekdanje Jugoslavije, pomemben pa je tudi, ker je simbolično končal vojne na tem območju.
Na konferenci je bilo večkrat izpostavljeno, da je bilo s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Ališić Sloveniji naloženo nepravično veliko finančno breme, kar zadeva devizne hranilne vloge. Predsednik državnega zbora Milan Brglez:
»Četudi je ta odločitev popolnoma v neskladju z navedenim členom priloge C (sporazuma o nasledstvu), ser je Slovenija kot demokratična država, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, odločila, da odločbo strasbourškega sodišča v celoti udejanji. Tako smo že začeli s postopki za povrnitev neprenesenih deviznih vlog, pri čemer je našemu postopku pritrdil tudi Svet Evrope.«
Finančni minister Dušan Mramor:
Naša država vztraja, da s sodbo sodišča v Strasbourgu to vprašanje ni rešeno in da ostaja del pogajanj o nasledstvu. Visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič:
Nekdanji poslanec Parlamentarne skupščine Sveta Evrope in avtor poročila o vprašanju Ljubljanske banke Erik Jurgens, ki ga je parlamentarna skupščina sprejela leta 2004, je bil v svojem nastopu oster do vseh naslednic:
»Mislim, da bi moralo biti vseh 5 držav naslednic sram, da 15 let po podpisu sporazuma še niso rešile problemov. Vse bi vas moralo biti sram!«
Ob tem je v pogovoru za Radio Slovenija pohvalil slovensko vlado, da se je zavezala k uresničitvi sodbe, in dejal, da bi ji ta pogum morale priznati tudi druge naslednice. Upa, da bo to pripomoglo k temu, da bodo tudi one iskale rešitve, ki bi pomagale pri vračanju dolgov varčevalcem.
Finančni minister Mramor je ob tem tudi pozval vse naslednice in mednarodno skupnost k uresničevanju sporazuma.
Na podlagi sporazuma o nasledstvu sicer uspešno potekajo pogajanja o razdelitvi nepremičnin – Slovenija bo do konca leta prevzela še šest diplomatsko-konzularnih predstavništev SFRJ -, in kulturne dediščine. Določen napredek je pri dostopu do arhivskega gradiva, kjer pa so še vedno zaprti arhivi Narodne banke Jugoslavije in obveščevalno-varnostnih služb.
Prehod meje vnovič rdeče obalno-kraške regije bo od polnoči naprej prepovedan. Med izjemami pa so tokrat tudi tisti, ki so Covid-19 že preboleli, so se proti njemu cepili in tisti z negativnim izvidom testa. Šole ostajajo odprte, zapirajo pa se nekatere trgovine, znova bo prepovedano zbiranje ljudi. Drugi poudarki: Bruto domači proizvod lani upadel za 5,5 odstotka. Premier Janša v pismu Evropsko komisijo vabi na pregled demokratičnih vrednot pri nas. Rusija ostro obodila ameriški napad na šiitske milice v Siriji. Civilna iniciativa ptujske obvoznice - država zamika gradnjo.
V obalno-kraški regiji, ki jo je vlada zaradi poslabšanja epidemičnih razmer znova uvrstila v rdečo regijo, se v soboto zapirajo nenujne trgovine, veljale bodo tudi omejitve gibanja. Še nekaj preostalih tem oddaje: - Kriminalisti ugotavljajo, zakaj je zgorela Mozirska koča - Šempetrska bolnišnica v zelenih poslovnih številkah - V Krškem podaljšali Bohoričevo leto - Na Kaninu bodo snemali ameriški akcijski film
Število novopotrjenih okužb s koronavirusom pri nas je bilo včeraj tisoč 100, podobno kot minuli torek. Z Nacionalnega inštituta za javno zdravje so ob tem sporočili, da so v Sloveniji doslej odkrili tudi 35 okužb z angleško različico, drugih dveh za zdaj ne. O aktualnih epidemioloških razmerah pri nas bo pozno popoldne razpravljala vlada, ki naj bi oblikovala tudi novo strategijo cepljenja. V oddaji tudi o tem: - Vlada vabi k dialogu vse parlamentarne stranke - Dom Danice Vogrinec ob načrtovani širitvi obnavlja prostore - V Kanalu ob Soči zahtevajo stalne meritve onesnaženja zraka - Okoljsko ministrstvo: težave z odpadnimi vodami le še v Ljubljani
Še včeraj smo bili glede epidemije covida-19 precej optimistični, današnji podatki pa kažejo na rahlo povečanje števila novih primerov okužbe. To so potrdili pri petini odvzetih vzorcev, v primerjavi s prejšnjim ponedeljkom je novih primerov za 20 odstotkov več. Je pa spodbudno to, da se še vedno zmanjšuje število obolelih v bolnišnicah. V oddaji še:\t\t - V Šempetru le še en covidni oddelek, prihodnji teden več rednega programa - Vedno več Ptujčanov potrebuje pomoč Rdečega križa - 40 dogodkov ob 4-ih desetletjih obstoja Kozjanskega parka - Zaradi otoplitve podnebja na Bovškem v prihodnje več snežnih plazov
Za učence višjih razredov ter maturante in dijake nižjih poklicnih šol iz vzhodne Slovenije se današnji dan zdi kot prvi šolski dan. Po več kot štirih mesecih šolanja na daljavo so se vrnili v šolske klopi in se znova v živo srečali s sošolci in učitelji. Ob tem veljajo enaki epidemiološki ukrepi, kot jih že poznajo učenci zahodnega dela države, ki so ta teden na počitnicah. Ostale teme: - Bolnišnici Topolšica in Sežana nista več covidni bolnišnici - Iz vladnih protikoronskih ukrepov izpuščeni tudi smučarski učitelji - Ljubljanski požar pod drobnogledom policistov in okoljskega inšpektorata - V Dutovljah začeli težko pričakovano prenovo ceste
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Epidemiološka slika v državi se še naprej počasi izboljšuje. Število ljudi, ki se zaradi okužbe s koronavirusom zdravi v bolnišnicah, se je spustilo pod 600, še naprej se znižuje tudi 7-dnevno povprečje primerov okužbe. Ob tem se na vzhodu države pospešeno pripravljajo na vrnitev šolarjev v šolske klopi, zato šole za učitelje že danes izvajajo hitre teste na koronavirus. V mariborskem Domu Danice Vogrinec že dobre tri tedne brez okužbe s koronavirusom Bistrica ob Sotli se je odločila, da bo v Savinjski pokrajini Mladi v Brdih želijo biti dejavnejših pri oblikovanju lokalne politike Slovenska mešana skakalna ekipa druga v Rasnovu
Ta petek nam prinaša optimistične podatke glede 7-dnevnega povprečja števila okuženih s koronavirusom. Ta se še naprej zmanjšuje. Veliko prahu dviguje nejasnost glede delovanja gostincev v času epidemije, ki pričakujejo jasna navodila o tem pod kakšnimi pogoji lahko delajo. Sekcija za gostinstvo in turizem pri obrtni zbornici pa napoveduje tožbe, če bodo ugotovili, da bi lahko obratovali že ves čas. Ostale novice: - Zaloga hitrih testov kopni, ministrstvo objavilo razpis za nakup dodatnega milijona - Ob podeljenih državnih koncesijah nekateri domovi za starejše načrtujejo širitve - Na Cerknem prvič v tej sezoni zagnali žičniške naprave - Nika Križnar tokrat v Romuniji tretja, Žan Kranjec v finale veleslaloma v Cortini s sedmega mesta
Kljub zmanjševanju števila primerov okužbe, hospitaliziranih in umrlih zaradi koronavirusa po besedah vodje vladne svetovalne skupine Bojane Beović ne smemo prehitro sprostiti vseh omejitev. Kot je namreč poudarila, lahko ob morebitnem širjenju novih različic virusa pri nas pričakujemo tretji val epidemije. Pri tem bi dodatno težavo predstavljalo dejstvo, da tako prebolenje bolezni kot cepiva zagotavljajo manjšo zaščito pred nekaterimi mutacijami ali pa sploh ne, takšna je na primer južnoafriška. Ostale teme: - Kriminalisti v zvezi z afero SRIPT opravljajo hišne preiskave - Evropska komisija v bran vzela novinarko, ki ji premier Janša očita laganje - Komendo bo izgubljena tožba drago stala, svetniki zahtevajo županov odstop - Smučarska skakalka Nika Križnar zmagala v svetovnem pokalu in prevzela skupno vodstvo
Po dobrih sedmih letih od izbruha afere o korupciji v zdravstvu je končano sojenje prvi skupini obtožencev. Štirje zdravniki in komercialist so spoznani za krive prejemanja daril. Ostale novice: - Janez Poklukar napovedal krepitev primarne ravni in spremembo financiranja zdravstva - Pritisk na bolnišnice še popušča, tudi sedemdnevno povprečje malenkost nižje - Občina Črnomelj z obsežnimi naložbami v šolstvo in otroško varstvo - Mariborska Snaga pregleduje vsebine zabojnikov z odpadno embalažo
Dan po neizglasovanju konstruktivne nezaupnice se vrstijo odzivi iz vladajoče koalicije in opozicije. Vladne stranke pozivajo k sodelovanju vseh poslanskih skupin, Koalicija ustavnega loka pa napoveduje nadaljnje skupno nasprotovanje vladi. Negotova ostaja prihodnost Desusa, saj so poslanci te stranke s preteklimi izjavami namigovali na sodelovanje z vlado. Ostale novice: - Epidemija se še naprej umirja; v bolnišnicah manj kot 700 kovidnih bolnikov - Taksisti s protestno vožnjo v Ljubljani proti vladnemu ukrepu testiranja - Upravno sodišče zadržalo graditev hidroelektrarne Mokrice - Mariborski Glavni trg vabi maškare k fotografiranju
Državni zbor danes razpravlja o nezaupnici vladi Janeza Janše, ki so jo vložili LMŠ, SD, Levica, SAB in DeSUS. Rezultati glasovanja naj bi bili znani pozno zvečer, kandidat za mandatarja Karel Erjavec pa je pred začetkom seje dejal, da si obeta najmanj 43 glasov podpore. Možnosti za uspeh nezaupnice po napovedih niso velike, za potrditev je potrebnih 46 glasov. Ostale teme: - Na zahodu države nov prvi šolski dan, na vzhodu zimske počitnice - Stroka ob sproščanju protikoronskih omejitev opozarja na nujnost hitrega testiranja - Na Mirni na Dolenjskem po 35-ih letih gradijo nova stanovanja - Dnevni center za starejše Renče-Vogrsko po novih načrtih v Bukovici
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Najnovejši podatki o primerih okužbe in hospitalizacijah zaradi koronavirusa - v bolnišnicah je na primer manj kot 800 ljudi s covidom-19 - kažejo, da se epidemiološka slika še naprej izboljšuje. Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Marija Magajne ob tem opozarja, da še nismo iz najhujšega, v luči številnih primerov lažno pozitivnih hitrih testov pa sporoča, da bodo pozitivne primere, odkrite s hitrimi testi, od sobote potrjevali s PCR-testi. Ostale teme: \t - Bolniki, ki so preboleli covid, se vse pogosteje vračajo v bolnišnico - Na srednjih šolah danes virtualni informativni dnevi - Na Goriškem ogorčeni zaradi množične kraje defibrilatorjev - Rise bodo kmalu naselili tudi na Gorenjsko in severno Primorsko
25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Izpolnjeni sta obe merili za prehod v oranžno fazo ukrepov zoper širjenje epidemije koronavirusa, tako število hospitaliziranih, kot 7-dnevno povprečje števila na dan potrjenih okužb. Vlada bo o rahljanju ukrepov odločala zvečer, po sestanku s svetovalno skupino ministrstva za zdravje. V oddaji tudi: - Postopno odpiranje glasbenih šol - V Krškem zaradi prometnega kolapsa prekinili hitro testiranje - Glasbena šola Kranj do dodatnih prostorov tudi z evropskimi sredstvi - Pri Divači naj bi v treh letih zrasel turistični objekt Vrata Krasa
25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Neveljaven email naslov