Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob 15. obletnici podpisa sporazuma o nasledstvu nekdanje Jugoslavije je v državnem zboru potekala konferenca, na kateri so udeleženci poudarili pomen sporazuma in opozorili na težave pri njegovem uresničevanju, predvsem kar zadeva razdelitev bremena za devizne hranilne vloge. Sporazum o nasledstvu sicer opredeljuje pravice in obveznosti naslednic nekdanje Jugoslavije, pomemben pa je tudi, ker je simbolično končal vojne na tem območju.
Na konferenci je bilo večkrat izpostavljeno, da je bilo s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Ališić Sloveniji naloženo nepravično veliko finančno breme, kar zadeva devizne hranilne vloge. Predsednik državnega zbora Milan Brglez:
»Četudi je ta odločitev popolnoma v neskladju z navedenim členom priloge C (sporazuma o nasledstvu), ser je Slovenija kot demokratična država, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, odločila, da odločbo strasbourškega sodišča v celoti udejanji. Tako smo že začeli s postopki za povrnitev neprenesenih deviznih vlog, pri čemer je našemu postopku pritrdil tudi Svet Evrope.«
Finančni minister Dušan Mramor:
Naša država vztraja, da s sodbo sodišča v Strasbourgu to vprašanje ni rešeno in da ostaja del pogajanj o nasledstvu. Visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič:
Nekdanji poslanec Parlamentarne skupščine Sveta Evrope in avtor poročila o vprašanju Ljubljanske banke Erik Jurgens, ki ga je parlamentarna skupščina sprejela leta 2004, je bil v svojem nastopu oster do vseh naslednic:
»Mislim, da bi moralo biti vseh 5 držav naslednic sram, da 15 let po podpisu sporazuma še niso rešile problemov. Vse bi vas moralo biti sram!«
Ob tem je v pogovoru za Radio Slovenija pohvalil slovensko vlado, da se je zavezala k uresničitvi sodbe, in dejal, da bi ji ta pogum morale priznati tudi druge naslednice. Upa, da bo to pripomoglo k temu, da bodo tudi one iskale rešitve, ki bi pomagale pri vračanju dolgov varčevalcem.
Finančni minister Mramor je ob tem tudi pozval vse naslednice in mednarodno skupnost k uresničevanju sporazuma.
Na podlagi sporazuma o nasledstvu sicer uspešno potekajo pogajanja o razdelitvi nepremičnin – Slovenija bo do konca leta prevzela še šest diplomatsko-konzularnih predstavništev SFRJ -, in kulturne dediščine. Določen napredek je pri dostopu do arhivskega gradiva, kjer pa so še vedno zaprti arhivi Narodne banke Jugoslavije in obveščevalno-varnostnih služb.
6125 epizod
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Ob 15. obletnici podpisa sporazuma o nasledstvu nekdanje Jugoslavije je v državnem zboru potekala konferenca, na kateri so udeleženci poudarili pomen sporazuma in opozorili na težave pri njegovem uresničevanju, predvsem kar zadeva razdelitev bremena za devizne hranilne vloge. Sporazum o nasledstvu sicer opredeljuje pravice in obveznosti naslednic nekdanje Jugoslavije, pomemben pa je tudi, ker je simbolično končal vojne na tem območju.
Na konferenci je bilo večkrat izpostavljeno, da je bilo s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Ališić Sloveniji naloženo nepravično veliko finančno breme, kar zadeva devizne hranilne vloge. Predsednik državnega zbora Milan Brglez:
»Četudi je ta odločitev popolnoma v neskladju z navedenim členom priloge C (sporazuma o nasledstvu), ser je Slovenija kot demokratična država, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, odločila, da odločbo strasbourškega sodišča v celoti udejanji. Tako smo že začeli s postopki za povrnitev neprenesenih deviznih vlog, pri čemer je našemu postopku pritrdil tudi Svet Evrope.«
Finančni minister Dušan Mramor:
Naša država vztraja, da s sodbo sodišča v Strasbourgu to vprašanje ni rešeno in da ostaja del pogajanj o nasledstvu. Visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič:
Nekdanji poslanec Parlamentarne skupščine Sveta Evrope in avtor poročila o vprašanju Ljubljanske banke Erik Jurgens, ki ga je parlamentarna skupščina sprejela leta 2004, je bil v svojem nastopu oster do vseh naslednic:
»Mislim, da bi moralo biti vseh 5 držav naslednic sram, da 15 let po podpisu sporazuma še niso rešile problemov. Vse bi vas moralo biti sram!«
Ob tem je v pogovoru za Radio Slovenija pohvalil slovensko vlado, da se je zavezala k uresničitvi sodbe, in dejal, da bi ji ta pogum morale priznati tudi druge naslednice. Upa, da bo to pripomoglo k temu, da bodo tudi one iskale rešitve, ki bi pomagale pri vračanju dolgov varčevalcem.
Finančni minister Mramor je ob tem tudi pozval vse naslednice in mednarodno skupnost k uresničevanju sporazuma.
Na podlagi sporazuma o nasledstvu sicer uspešno potekajo pogajanja o razdelitvi nepremičnin – Slovenija bo do konca leta prevzela še šest diplomatsko-konzularnih predstavništev SFRJ -, in kulturne dediščine. Določen napredek je pri dostopu do arhivskega gradiva, kjer pa so še vedno zaprti arhivi Narodne banke Jugoslavije in obveščevalno-varnostnih služb.
Le dan po največjem številu umrlih s covidom-19 pri nas doslej je koronavirusna bolezen tudi včeraj zahtevala visok davek - umrlo je namreč 43 ljudi. Ob takšnem nadaljevanju bi število smrtnih žrtev covida do konca tedna preseglo tisoč. V oddaji tudi: \t - Janševo pismo Bruslju sprožilo burne odzive v domači politiki. - Občini Trbovlje nepovratna sredstva za posodobitev obrtno-industrijske cone Nasipi - Na Celjskem v dneh šolanja na daljavo zainteresiranim brezplačne inštrukcije - V Prekmurju razdeljujejo presežke hrane in zbirajo darila za božični čas
Epidemija v Sloveniji je do 17-tega decembra podaljšana, ker se epidemiološke razmere izboljšujejo prepočasi, je dopoldne sinočnjo vladno odločitev pojasnil Jelko Kacin. Še vedno smo nekje pri vrhu drugega vala; včeraj je v Sloveniji umrlo največ ljudi, okuženih s koronavirusom od začetka epidemije, in sicer 45. Zelo skrbi tudi to, da se je število okuženih v domovih za starejše v dobrem mesecu dni povečalo za kar 20-krat. V oddaji tudi: - Minister Šircelj: več proračunskega denarja zlasti za infrastrukturo in zdravstvo - V Tešu bi lahko premog vsaj delno zamenjali s plinom - Maribor razočaran ostal brez državnega denarja za infrastrukturne projekte - Na sanacijo čaka še več plazov, tudi šmihelski
Teden smo začeli z ustavitvijo javnega prevoza, kar se je hitro pokazalo zlasti v središčih mest, kjer so se parkirna mesta zapolnila veliko prej kot običajno. Včeraj je bila sicer pri nas ob skoraj tisoč 800 testih potrjena 501 okužba; delež pozitivnih je bil skoraj 28 odstotkov. Še vzpobudnejša novica; reprodukcijsko število je zdaj 0,93, kar pomeni, da en okuženi v povprečju okuži manj kot enega človeka, smo slišali na vladni novinarski konfreneci. V oddaji še: - Kaj je nujna storitev in kaj ne? - Odkup živine se je spet ustavil, trg pa zasičen s tujim mestom - Bovec naj bi v treh letih vendarle dobil dom starejših
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
V nenujnih trgovinah danes še zadnji dan sprejemajo stranke pred ponedeljkovo zaostritvijo protivirusnih omejitev. Več trgovcev, ki poleg živil prodajajo tudi druge izdelke, sporoča, da morajo zaradi vladnega odloka iz svojih prostorov umakniti oblačila, obutev in tehnično blago, ki bo tako začasno na voljo le prek spleta. - Finančni minister Šircelj: Višanja davkov prihodnje leto ne bo! - So pristojne službe pripravljene na zimsko sezono? - Sanacija onesnaženega okolja: primer odlagališča Uníčno v Hrastniku - Škocjanski zatok v prihodnje še mirnejši in varnejši
Danes je sicer hospitaliziranih 11 bolnikov manj kot včeraj, a je številka pri tisoč 199 še vedno visoka. Umrlo je še 38 bolnikov s covidom-19. Včeraj je vlada veljavne ukrepe za zajezitev epidemije podaljšala oziroma jih dodatno zaostrila, tako da bo s ponedeljkom za 14 dni javno življenje - podobno kot spomladi - skoraj povsem obstalo: \t\t\t\t\t\t - Ustavlja se javni potniški promet: kakšne so alternative? \t\t\t\t\t\t\t - Nekdanji hrvaški premier Sanader obsojen na 8 let zapora \t\t\t\t\t\t\t - Celje med najbolj onesnaženimi mesti, a zrak se izboljšuje \t\t\t\t\t\t\t - Popotovanje po Levstikovi poti od Litije do Čateža odpovedano
Število aktivnih primerov okužbe se pri nas že nekaj dni niža, upadla je tudi 14 dnevna pojavnost okužb na 100 tisoč prebivalcev. Je pa stanje še vedno zaskrbljujoče v bolnišnicah, kjer je največ bolnikov s covidom-19 do zdaj. Žal smo zabeležili tudi največ smrti obolelih za covidom-19, in sicer 41. Danes je tako pričakovati podaljšanje ukrepov in morebitno uvajanje novih. V oddaji še: - Vlada naj bi z odlokom prepovedala vsa zbiranja na javnih površinah - V Nemčiji bi ukrepi lahko trajali vso zimo - Celje šolarjem zdravstvenih delavcev zagotovilo varstvo v mladinskem centru - V Ilirski Bistrici bodo s prizidkom podvojili kapacitete Zdravstvenega doma
Po predlogu ministra za zdravje Tomaža Gantarja, da bi morali ukrepe proti širjenju koronavirusa še zaostriti, nas je danes presenetilo še visoko število novih okužb. Skoraj 30-odstotni delež pozitivnih testov oziroma 2217 potrjenih okužb so po besedah vladnega govorca Jelka Kacina tudi posledica spremenjenega načina testiranj, a rekordnih 40 smrti zaradi Covida-19 in polnjenje bolnišnic kažejo, da se epidemija umirja prepočasi. V oddaji boste slišali še: - Glavni ukrep 6-tega protikoronskega svežnja povračilo fiksnih stroškov - Skupnost gimnazij: spremembe vpisnih pogojev ne sodijo v interventni zakon\t\t\t\t\t\t\t - Zunanji minister Logar: odnosi z Združenimi državami na najvišji ravni doslej - Povečanje brezposelnih v Pomurju letos 15,5 odstotkov višje od državnega povprečja
Minister za zdravje Tomaž Gantar zaradi še vedno slabe epidemiološke slike vladi predlaga, da bi za 14 dni dodatno zaostrili ukrepe in ustavili nenujne dejavnosti, tudi javni promet. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek pa opozarja, da so številna podjetja na robu preživetja, zato je treba pri ukrepanju sklepati kompromise. V oddaji še: - V musrkosoboški bolnišnici ne zmorejo več sprejemati vseh bolnikov s covidom - Zaselek Janče nad Ljubljano pretresla družinska tragedija - Na Jesenicah zaradi del za pol leta zaprli glavno prometnico skozi mesto - Nadaljuje se sanacija nabrežin Ptujskega jezera
Boj proti virusu ostaja osrednja tema, tako pri nas, kot na najbolj prizadetem območju v pandemiji, Združenih državah - vsaj tako napoveduje bodoči predsednik Joe Biden. V Sloveniji se razmere, kot pravijo pristojni, počasi izboljšujejo. Med koronskimi izzivi je danes v središču šolanje na daljavo z najmlajšimi učenci, ob še vedno veljavnih omejitvah odmevajo težave v gospodarstvu: - Kar nekaj gostincev se do konca leta odpoveduje dejavnosti, da bi obdržali pomoč države - Razkuževanje vode z UV-svetilkami: v vasi Sužíd imajo z njim začetniške težave - Zaščita pred naraslimi vodami: v Dravogradu načrtujejo protipoplavni zid - V Brežicah prvi korak za varnejšo pot od mesta do nakupovalnih središč
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Število aktivno okuženih s koronavirusom pri nas se je po dolgem času nekoliko zmanjšalo; prav tako odstotek pozitivnih testov. Teh je bilo včeraj tisoč 564 oziroma 26 odstotkov in pol. A pristojni ob tem opozarjajo na slabšanje razmer v bolnišnicah. V oddaji še:\t\t\t\t\t - Vrstijo se obsodbe sinočnjih neredov v Ljubljani - Joe Biden povedel v Georgii - Unior napovedal možnost novih odpuščanj - Tožba nemške multinacionalke proti Kranjski Gori zavrnjena
Stroka se sprašuje, ali smo dosegli vrh drugega vala okužb s koronavirusom. Številke so namreč še vedno visoke, včeraj so potrdili več kot tisoč 600 novih okužb, še bolj skrbi število umrlih - ta teden jih je covid-19 terjal 108. Pristojni opozarjajo na stiske bolnišnic, v katerih prvič zdravijo več kot tisoč bolnikov. Vlada bo na današnji dopisni seji med drugim odločila, kako bodo šolarji prihodnji teden nadaljevali pouk. V oddaji še: - Združene države drugi dan po predsedniških volitvah še brez zmagovalca - Bruselj: spoštovanje vladavine prava pogoj za pridobivanje evropskih sredstev - Štorski invalidski Center ISI v stečaju, del kadra bi prezaposlili - V Ljubljani tudi letos položili spotikavce - opomnike na žrtve holokavsta
Po pričakovanjih so predsedniške volitve v Združenih državah Amerike tako izenačene, da bi lahko novega ameriškega predsenika čakali še kar nekaj časa. Ker je bilo zaradi pandemije koronavirusa veliko glasovnic oddanih po pošti, bi lahko ravno te odločile letošnje volitve. Trenutno ima sicer več elektorskih glasov Joe Biden, vendar bodo ključni glasovi v zveznih državah Pennsylvania, Michigan in Wisconsin, kjer pa je trenutno še nemogoče napovedati zmagovalca. V oddaji še: - Včeraj znova več kot 2000 okužb s koronavirusom, umrlo 29 ljudi - Višje sodišče potrdilo oprostilno sodbo za Jankovića v zadevi Gratel - Tim Gajser letošnji svetovni prvak razreda MXGP
Avstrijska vlada je po sinočnjem terorističnem napadu v središču Dunaja, v katerem so bili ubiti štirje ljudje, razglasila tridnevno žalovanje. Enega napadalca, 20-letnika z avstrijskim in makedonskim državljanstvom, ki je bil v preteklosti že kaznovan zaradi terorističnega združevanja, so policisti ubili. V oddajo se z Dunaja oglasi dopisnica Petra Kos Gnamuš. V oddaji še: - V Združenih državah potekajo volitve, predčasno glas oddalo 40 odstotkov upravičencev - Pozitivna dobra četrtina opravljenih covid testov, umrlo 24 obolelih - Kako se z delom na daljavo spopadajo učitelji? - Primož Roglič favorit na današnjem kronometru
V slovenskih bolnišnicah se zdravi 868 bolnikov s covidom-19, od teh 135 na intenzivni negi. Vse bolj skrbi tudi število okuženih zdravstvenih delavcev, nekatere slovenske bolnišnice in domovi za ostarele pa nujno potrebujejo prostovoljce za pomoč. Včeraj so pri nas potrdili 557 primerov okužbe, ob 2-tisoč 244-ih testiranjih pa je bil delež pozitivnih testov skoraj 25 odstotkov. V oddaji še: - Ostri omejevalni ukrepi tudi drugod po Evropi - Na mariborski laboratorijski diagnostiki iščejo rešitve zaradi preobremenitve - Ajdovski Incom ob povečanju proizvodnje išče nove sile - Začenjajo se dela v okviru projekta Nadgradnja gorenjske železniške proge
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Vrtci bodo prihodnji teden delovali omejeno, v osnovnih in glasbenih šolah so podaljšali jesenske počitnice za en teden, medtem ko bo v srednjih šolah in visokošolskih zavodih pouk potekal na daljavo, je dopoldne povedala šolska ministrica Simona Kustec. Starši otrok do vključno petega razreda osnovne šole, ki bodo zaradi varstva otrok ostali doma, bodo upravičeni do nadomestila plače v višini 80 odstotkov. Vlada je ukrepe za zajezitev koronavirusa podaljšala za teden dni. V oddaji tudi o tem: - Na Gorenjskem slaba epidemiološka slika, v Železnikih zaprli pokopališča - Okrepljena prizadevanja humanitarcev za omilitev stiske ljudi - Oljčna sezona: Covid, zgodnji začetek obiranja in majhen pridelek
Neveljaven email naslov