Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob 15. obletnici podpisa sporazuma o nasledstvu nekdanje Jugoslavije je v državnem zboru potekala konferenca, na kateri so udeleženci poudarili pomen sporazuma in opozorili na težave pri njegovem uresničevanju, predvsem kar zadeva razdelitev bremena za devizne hranilne vloge. Sporazum o nasledstvu sicer opredeljuje pravice in obveznosti naslednic nekdanje Jugoslavije, pomemben pa je tudi, ker je simbolično končal vojne na tem območju.
Na konferenci je bilo večkrat izpostavljeno, da je bilo s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Ališić Sloveniji naloženo nepravično veliko finančno breme, kar zadeva devizne hranilne vloge. Predsednik državnega zbora Milan Brglez:
»Četudi je ta odločitev popolnoma v neskladju z navedenim členom priloge C (sporazuma o nasledstvu), ser je Slovenija kot demokratična država, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, odločila, da odločbo strasbourškega sodišča v celoti udejanji. Tako smo že začeli s postopki za povrnitev neprenesenih deviznih vlog, pri čemer je našemu postopku pritrdil tudi Svet Evrope.«
Finančni minister Dušan Mramor:
Naša država vztraja, da s sodbo sodišča v Strasbourgu to vprašanje ni rešeno in da ostaja del pogajanj o nasledstvu. Visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič:
Nekdanji poslanec Parlamentarne skupščine Sveta Evrope in avtor poročila o vprašanju Ljubljanske banke Erik Jurgens, ki ga je parlamentarna skupščina sprejela leta 2004, je bil v svojem nastopu oster do vseh naslednic:
»Mislim, da bi moralo biti vseh 5 držav naslednic sram, da 15 let po podpisu sporazuma še niso rešile problemov. Vse bi vas moralo biti sram!«
Ob tem je v pogovoru za Radio Slovenija pohvalil slovensko vlado, da se je zavezala k uresničitvi sodbe, in dejal, da bi ji ta pogum morale priznati tudi druge naslednice. Upa, da bo to pripomoglo k temu, da bodo tudi one iskale rešitve, ki bi pomagale pri vračanju dolgov varčevalcem.
Finančni minister Mramor je ob tem tudi pozval vse naslednice in mednarodno skupnost k uresničevanju sporazuma.
Na podlagi sporazuma o nasledstvu sicer uspešno potekajo pogajanja o razdelitvi nepremičnin – Slovenija bo do konca leta prevzela še šest diplomatsko-konzularnih predstavništev SFRJ -, in kulturne dediščine. Določen napredek je pri dostopu do arhivskega gradiva, kjer pa so še vedno zaprti arhivi Narodne banke Jugoslavije in obveščevalno-varnostnih služb.
6125 epizod
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Ob 15. obletnici podpisa sporazuma o nasledstvu nekdanje Jugoslavije je v državnem zboru potekala konferenca, na kateri so udeleženci poudarili pomen sporazuma in opozorili na težave pri njegovem uresničevanju, predvsem kar zadeva razdelitev bremena za devizne hranilne vloge. Sporazum o nasledstvu sicer opredeljuje pravice in obveznosti naslednic nekdanje Jugoslavije, pomemben pa je tudi, ker je simbolično končal vojne na tem območju.
Na konferenci je bilo večkrat izpostavljeno, da je bilo s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Ališić Sloveniji naloženo nepravično veliko finančno breme, kar zadeva devizne hranilne vloge. Predsednik državnega zbora Milan Brglez:
»Četudi je ta odločitev popolnoma v neskladju z navedenim členom priloge C (sporazuma o nasledstvu), ser je Slovenija kot demokratična država, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, odločila, da odločbo strasbourškega sodišča v celoti udejanji. Tako smo že začeli s postopki za povrnitev neprenesenih deviznih vlog, pri čemer je našemu postopku pritrdil tudi Svet Evrope.«
Finančni minister Dušan Mramor:
Naša država vztraja, da s sodbo sodišča v Strasbourgu to vprašanje ni rešeno in da ostaja del pogajanj o nasledstvu. Visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič:
Nekdanji poslanec Parlamentarne skupščine Sveta Evrope in avtor poročila o vprašanju Ljubljanske banke Erik Jurgens, ki ga je parlamentarna skupščina sprejela leta 2004, je bil v svojem nastopu oster do vseh naslednic:
»Mislim, da bi moralo biti vseh 5 držav naslednic sram, da 15 let po podpisu sporazuma še niso rešile problemov. Vse bi vas moralo biti sram!«
Ob tem je v pogovoru za Radio Slovenija pohvalil slovensko vlado, da se je zavezala k uresničitvi sodbe, in dejal, da bi ji ta pogum morale priznati tudi druge naslednice. Upa, da bo to pripomoglo k temu, da bodo tudi one iskale rešitve, ki bi pomagale pri vračanju dolgov varčevalcem.
Finančni minister Mramor je ob tem tudi pozval vse naslednice in mednarodno skupnost k uresničevanju sporazuma.
Na podlagi sporazuma o nasledstvu sicer uspešno potekajo pogajanja o razdelitvi nepremičnin – Slovenija bo do konca leta prevzela še šest diplomatsko-konzularnih predstavništev SFRJ -, in kulturne dediščine. Določen napredek je pri dostopu do arhivskega gradiva, kjer pa so še vedno zaprti arhivi Narodne banke Jugoslavije in obveščevalno-varnostnih služb.
Intenzivno nego pri nas potrebuje več kot sto bolnikov s covidom-19, zapolnjene so vse zmogljivosti. Kot je še dejala predstojnica infekcijske klinike Mateja Logar, si prizadevajo vzpostaviti nove postelje, a - kot je opozorila - posebno težavo predstavlja zagotavljanje ustreznega kadra. Zvečer bo vlada odločala o tem, kako bo prihodnji teden potekal pouk v šolah. Po naših informacijah naj bi se za osnovnošolce in srednješolce za en teden podaljšale počitnice, torej do 8. novembra. V oddaji še: - Grozljiv napad, podoben nedavnemu v Parizu, danes v Nici - Vse več karanten po Evropi, protesti proti zapiranju se širijo po Italiji - Težave šolanja na daljavo za družine z več otroki
Nov neslaven rekord: včeraj 2 tisoč 605 novih primerov okužbe s koronavirusom. Tudi delež pozitivnih je rekorden, in sicer skoraj 35-odstoten. Hospitaliziranih je več kot 600 bolnikov. Zato čustven poziv direktorja Golnika Aleša Rozmana vsem, tudi tistim, ki ne verjamejo v virus: prosim pomagajte nam, držite se ukrepov! O njihovem morebitnem podaljšanju bo vlada razpravljala jutri zvečer, kot je delal vladni govorec Jelko Kacin bo odločitev temeljila tudi na evropskih smernicah. \t\t\t\t V oddaji še:\t\t\t\t - Evropska komisija priporoča uporabo hitrih antigenskih testov - Odnosi med Turčijo in Francijo zaradi karikatur vse bolj zaostreni - V Bohinju iščejo načine, kako ustaviti izseljevanje mladih družin - Ob prazniku raje prižgite virtualno svečko in pomagajte reševati življenja!
Včerajšnji 26-odstotni delež potrjenih okužb s koronavirusom je nekoliko manjši kot minule dni, a razlogov za prevelik optimizem za zdaj še ni. V Sloveniji imamo tisoč 500 novih okužb, 560 hospitaliziranih bolnikov s covidom-19, v bolnišnicah je umrlo pet ljudi s to boleznijo. Ukrep omejitve gibanja na občine, ki je začel veljati danes, bo predvidoma prinesel rezultate v nekaj dneh. V oddaji še: - Regija z najtežjimi razmerami v državi ostaja Gorenjska - Avstrija ne izključuje zaprtja gospodarstva in javnega življenja - Jenkova nagrada Branetu Mozetiču za Sanje v drugem jeziku - Tadej Pogačar nova številka ena svetovnega kolesarstva
Zaradi slabe epidemiološke slike v državi vrtci od danes delujejo omejeno in zagotavljajo varstvo le za otroke tistih staršev, ki morajo biti na delovnem mestu. Zaprti ostajajo tudi dijaški in študentski domovi. Od jutri bo omejeno prehajanje med občinami, je pa vlada nekoliko omilila odlok o nošenju mask. Od jutri tako pri sprehodih na zelenih površinah ter pri športno-rekreacijski dejavnosti ob treh metrih razdalje ne bo več treba nositi maske. V oddaji še:\t\t\t\t\t\t\t - Bolnišnice po državi se pripravljajo na sprejem bolnikov s covidom-19 - Najslabše epidemiološke razmere še vedno na Gorenjskem - Nadzor pokazal nepravilnosti pri financiranju graditve čistilne naprave v Braniku
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Včeraj so pri nas opravili največ testov do zdaj - šest tisoč 745 in potrdili tisoč 656 primerov okužbe, kar je sicer nekoliko manj kot včeraj, a to še ne pomeni, da se epidemija umirja. Za zdaj se občine pospešeno pripravljajo na napovedano zaprtje vrtcev. Nekateri bodo sicer delovali nemoteno, ponekod pa bodo za varstvo otrok zaposlenih poskrbeli v organizacijah. Država staršem vrtčevskih otrok, ki zaradi zaprtja vrtcev ne bodo mogli delati, v petem protikoronskem svežnju namenja 80-odstotno nadomestilo. Tisti, ki varstva ne bodo potrebovali, bodo oproščeni plačila. V oddaji tudi o teh temah: Kritično pomanjkanje zdravstvenega kadra na Gorenjskem. Nekateri lokali v obalno-kraški regiji kljub prepovedi dopoldne še odprti. Rekordno število okuženih tudi na Češkem in Hrvaškem. V Zasavju korak bližje graditvi osrbovanih stanovanj.
V skladu z napovedmi znanstvenih modelov tudi danes poročamo o novem rekordu števila novo potrjenih primerov okužb s koronavirusom. Teh je bilo včeraj 1663, rekorden je tudi delež pozitivnih na testu, ki je bil skoraj 27-odstoten, kar priča, da je epidemija še naprej v vzponu. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo treba še nekaj časa počakati, da bomo lahko videli, ali so zdajšnji vladni ukrepi zadostni. V oddaji še: - Razmere v črnjanskem Centru za usposabljanje, delo in varstvo se vračajo v stare tirnice - Na smučiščih pospešene priprave na novo sezono - Nagrada Saharov beloruski opoziciji - Za Mohoriča končana dirka po Španiji
Včerajšnja koronska statistika je prinesla nov rekord števila na novo okuženih na dnevni ravni. Ob opravljenih 5 tisoč 891-ih testih so potrdili tisoč 503 nove okužbe, kar pomeni, da je bila pozitivna dobra četrtina testiranih. 8 bolnikov s covidom-19 je umrlo. minister za zdravje Tomaž Gantar ocenjuje, da je čas za popolno zaustavitev javnega življenja. V oddaji še: - Državni zbor potrdil novelo zakona o preprečevanju korupcije - Po včerajšnjem protestu v Mariboru zaradi uvedbe prepovedi gibanja pozivi k upoštevanju odloka - Mestna občina Velenje v sodelovanje z delovno skupino za civilni nadzor sosežiganja v Tešu - Zaradi očitkov o slabih delovnih razmerah odstopil direktor DSO-ja Preddvor
Številnim omejitvam in prepovedim zbiranja se bo jutri pridružila še tako imenovana policijska ura. Od 21-e ure zvečer do 6-e ure zjutraj bo namreč prepovedano gibanje na prostem. Po besedah notranjega ministra Aleša Hojsa bodo po vsej državi prepovedane vse prireditve, maše in poroke. To velja tudi za edino regijo, ki je še oranžna, Obalno-kraško. Goriška in Primorsko-notranjska sta namreč zdrsnili v rdeče številke, ne glede na barvo regije pa je zdaj prehajanje med njimi prepovedano. V oddaji še: - Celjska bolnišnica širi oddelek za covid in krči nenujne programe - Protikoronske ukrepe zaostrujejo tudi drugod po Evropi - Fiktivne prenočitve in kraja bonov najpogostejši zlorabi turističnih bonov - Zaradi slabših razmer številne odpovedi hotelskih rezervacij
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Včeraj je bil žal znova rekorden dan po številu novih primerov okužbe s koronavirusom - povsem smo se približali številki 900, tudi po naraščanju števila obolelih s covidom-19 v bolnišnicah smo še korak bližje vnovični razglasitvi epidemije. O tem vlada, kot je razumeti njenega govorca, ne bo odločala pred ponedeljkom. Več o razmerah v začetku oddaje, v kateri pa pozornost namenjamo tudi lokalnim temam: \t\t\t\t\t\t\t - Koroška dočakala graditev hitre ceste, bo tudi prenovo železnice? \t\t\t\t\t\t\t - V Globokem nov oddelek za učence z avtističnimi motnjami \t\t\t\t\t\t\t - Najboljši Interregov projekt Evropske unije so 'Poti miru' \t\t\t\t\t\t\t - V Soeldnu sezono začele veleslalomistke, v finalu tri Slovenke
Slovenija je tik pred vnovično razglasitvijo epidemije, saj se število okuženih s koronavirusom ne umirja. Še več: včeraj so okužbo potrdili pri še 834-ih ljudeh, kar je nov dnevni rekord. Covid-19 je bil usoden za štiri bolnike. V bolnišnicah se zdravi 242 bolnikov, od teh 45 na intenzivni negi. Do vseh pogojev za razglasitev epidemije nas torej loči le še korak. V oddaji še: - KPK: zakonski predlog o demografskem skladu je nepregleden in s korupcijskimi tveganji - Salonit umaknil vlogo za povečanje količin sežiga odpadkov - V kratkem bodo začeli urejati protipoplavni rokav Drave pri Mali vasi - Turistični sejem v Riminiju z močno slovensko udeležbo
Število okuženih pri nas se še vedno povečuje, včeraj so potrdili 745 novih primerov. Vlada je že sinoči sprejela več omejitev. Med drugim bo od polnoči v 7-ih statističnih regijah veljala splošna prepoved zbiranj, shodov, dogodkov in tudi gibanja. Z novim tednom bo začel veljati tudi nov režim v šolah: dijaki in učenci od 6-ega razreda naprej se bodo začasno izobraževali na daljavo. V oddaji še: - Opozicija: V petem protikoronskem svežnju tudi ukrepi, ki ne blažijo posledic krize zaradi koronavirusa - Piranska občina ima po 41-ih letih nov zdravstveni dom - Hisense Gorenje januarja s svojo blagovno znamko televizorjev na evropski trg
Že tako rekordne številke novih primerov okužbe s koronavirusom v teh dneh so danes še izdatno poskočile. Kar 707 novih primerov kaže, da eksponentna rast postaja dejstvo, po oceni zdravnika Matjaža Jereba z infekcijske klinike je okužen vsak 150-ti Slovenec. To pomeni, da se bržkone bližajo še strožje omejitve, podobne tistim, ki smo jih že izkusili spomladi. O ukrepih bo popoldne odločila vlada, zdravstvo pa jih že sprejema: bolnišnice odpovedujejo nenujne preglede, deli oddelkov se spreminjajo v oddelke za covid. V oddaji še: - Za občane Medvod letos cepljenje proti gripi brezplačno - Društvo hospic za oskrbo hudo bolnih umirajočih zaznamuje 25 let delovanja - V občini Ivančna Gorica bo zrasla soseska za mlade družine
Napovedi se uresničujejo. Zaradi hitrega širjenja koronavirusa - včeraj je bilo skoraj 400 novih okužb, med novimi zarišči pa je več domov starejših - so izpolnjeni pogoji za uvajanje dodatnih omejitev, potrjujejo pristojni. Vlada bo danes s strokovnjaki iskala odgovore na vprašanja kaj, kdaj in kako omejiti. V oddaji še: - Zapostavljenost obmejnih občin: kje je denar za ceste in vodovode na vzhodu Slovenije? - Pomanjkanje stanovanj: v Piranu iščejo rešitev za mlade, v Ljubljani žreb najemnikov - Podzemne skrivnosti: jamarji jih odkrivajo tudi med Sežano in Divačo
Kljub manjšemu obsegu včerajšnjih testiranj na koronavirus - opravili so 1404 testov - je delež pozitivnih brisov 12-odstoten, za kar 125 odstotkov pa je številka višja kot prejšnjo nedeljo. Dva bolnika s covidom-19 sta umrla. Pristojni pričakujejo, da se bo število bolnikov, ki bodo v prihodnjih dneh potrebovali bolnišnično oskrbo, še povečevalo. V oddaji še: - Odbor za zdravstvo ima na mizi peti protikoronski sveženj, opozicija opozarja na privatizacijo zdravstva - Pred poslopjem hrvaške vlade ustreljen policist; napadalec naredil samomor - Na Koroškem po včerajšnjem sneženju brez elektrike še 500 gospodinjstev
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Pozivi k spravi, zbliževanju, zaupanju, k skupni Koroški so odmevali v dvorani grbov v deželni hiši v Celovcu, kjer danes poteka osrednja prireditev ob stoti obletnici koroškega plebiscita. Simbolno sporočilo o povezovanju je podkrepila tudi prva skupna udeležba predsednikov Slovenije in Avstrije. Kot je v nagovoru poudaril predsednik Pahor, je Celovec z današnjo skupno slovesnostjo postal simbolna prestolnica združene Evrope. A ob tem je dodal, da izzivi ostajajo. V oddaji tudi: - Ob rekordnih 4 tisoč 362 testih pri nas 380 novih okužb s koronavirusom - Socialni demokrati na virtualnem kongresu izbirajo novo vodstvo - V Gorskem Karabahu začelo veljati premirje - Novo mesto bo v prihodnje še bolj prijazno do pešcev in kolesarjev
363 okužb z novim koronavirusom in štiri smrti je nova epidemiološka statistika pri nas. Skrb zbujajoče je polnjene bolnišnic, trenutno se tam zdravi skoraj 140 bolnikov s covidom 19, hkrati pa se že tako podhranjeno zdravstvo zaradi karanten sooča s še hujšim pomanjkanjem kadra. V ljubljanski UKC tako na pomoč prihajajo medicinske sestre iz Izole. Pandemija je sicer zasenčila številne druge težave doma in po svetu, tudi lakoto. Boj proti njej so danes v ospredje postavili v Oslu, kjer so za Nobelovo nagrado za mir izbrali Svetovni program za hrano V oddaji še: - Mariborska livarna s stabilnim poslovanje, a negotovo prihodnostjo - V občinah Velenje in Starše v nedeljo na županske volitve - Borštnikov prstan si bo nadel Peter Boštjančič
Neveljaven email naslov