Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medved je največji predstavnik zveri. Njegovo telo je močno in čokato. Pri hoji stopa po celotnem podplatu, zato pravimo, da je podplatar Samci so večji in močnejši od samic. Najtežji uplenjeni samci so tehtali več kot 300 kg. V prvi vrsti je nočna žival, čeprav ga neredko vidimo tudi podnevi. Giblje se v hodu ali drncu. Čeprav je navidez neokreten in počasen, lahko zelo hitro teče. Je dober plavalec, mlajše in lažje živali pa tudi dobro plezajo. Njegov vid je šibak, dobro pa sta razvita sluh in voh. Počiva v podzemnih votlinah, kakršnih je na našem Dinarskem krasu dovolj. Glede brloga medved ni preveč izbirčen. Včasih mu zadostuje že zavetje pod podrtim drevesom ali gost sestoj mladega drevja. Zimo prespi, vendar to ni pravo zimsko spanje (hibernacija); je rahlo. Medved tudi pozimi pogosto zapusti brlog. Medvedka med “zimskim spanjem” celo koti. Telesna temperatura se zmanjša le za 2 °C, kar je še vedno v mejah telesne temperature budnega medveda. Opazneje se upočasni srčni utrip. Miruje več mesecev, zunanja temperatura pa je lahko ves čas pod lediščem. Pravijo, da ima medved tako rad borovnice, da je zaradi njih voljan prehoditi tudi 20 km na dan.
Prisluhnite kaj so Liani Buršič o tem dremavem sladkosnedu povedali učenci 3. a, b, c in č razreda Osnovne šole Mengeš ter biologinja, vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin.
Medved je največji predstavnik zveri. Njegovo telo je močno in čokato. Pri hoji stopa po celotnem podplatu, zato pravimo, da je podplatar. Samci so večji in močnejši od samic. Najtežji uplenjeni samci so tehtali več kot 300 kg.
V prvi vrsti je nočna žival, čeprav ga neredko vidimo tudi podnevi. Giblje se v hodu ali drncu. Čeprav je navidez neokreten in počasen, lahko zelo hitro teče. Je dober plavalec, mlajše in lažje živali pa tudi dobro plezajo. Njegov vid je šibak, dobro pa sta razvita sluh in voh. Počiva v podzemnih votlinah, kakršnih je na našem Dinarskem krasu dovolj. Glede brloga medved ni preveč izbirčen. Včasih mu zadostuje že zavetje pod podrtim drevesom ali gost sestoj mladega drevja. Zimo prespi, vendar to ni pravo zimsko spanje (hibernacija); je rahlo. Medved tudi pozimi pogosto zapusti brlog. Medvedka med “zimskim spanjem” celo koti. Telesna temperatura se zmanjša le za 2 °C, kar je še vedno v mejah telesne temperature budnega medveda. Opazneje se upočasni srčni utrip. Miruje več mesecev, zunanja temperatura pa je lahko ves čas pod lediščem.
Medved visoko telesno temperaturo vzdržuje samo z živahno presnovo, pozimi pa ne pije in se ne hrani. Ker se tudi ne iztreblja, se mu v telesu kopičijo strupeni produkti presnove, zlasti sečnina. Dušika, ki je vezan s sečnino, ne izloča s sečem, temveč ga vgrajuje v beljakovine, ki se odlagajo v sokrvici. “Zimsko spanje” medveda je torej posebna oblika stradanja z zmožnostjo nevtraliziranja strupenih produktov presnove.
Medved je vsejed: hrani se z glivami, gozdnimi plodovi, podzemnimi deli rastlin in njihovimi zelenimi deli, nevretenčarji, glodavci in mrhovino. Odrasle parkljarje lahko ujame edinole v visokem snegu. Priložnostno pleni tudi domače živali.
Pravijo, da ima medved tako rad borovnice, da je zaradi njih voljan prehoditi tudi 20 km na dan.
Prisluhnite kaj o tem dremavem sladkosnedu vedo učenci 3. a, b, c in č razreda Osnovne šole Mengeš ter biologinja, vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Medved je največji predstavnik zveri. Njegovo telo je močno in čokato. Pri hoji stopa po celotnem podplatu, zato pravimo, da je podplatar Samci so večji in močnejši od samic. Najtežji uplenjeni samci so tehtali več kot 300 kg. V prvi vrsti je nočna žival, čeprav ga neredko vidimo tudi podnevi. Giblje se v hodu ali drncu. Čeprav je navidez neokreten in počasen, lahko zelo hitro teče. Je dober plavalec, mlajše in lažje živali pa tudi dobro plezajo. Njegov vid je šibak, dobro pa sta razvita sluh in voh. Počiva v podzemnih votlinah, kakršnih je na našem Dinarskem krasu dovolj. Glede brloga medved ni preveč izbirčen. Včasih mu zadostuje že zavetje pod podrtim drevesom ali gost sestoj mladega drevja. Zimo prespi, vendar to ni pravo zimsko spanje (hibernacija); je rahlo. Medved tudi pozimi pogosto zapusti brlog. Medvedka med “zimskim spanjem” celo koti. Telesna temperatura se zmanjša le za 2 °C, kar je še vedno v mejah telesne temperature budnega medveda. Opazneje se upočasni srčni utrip. Miruje več mesecev, zunanja temperatura pa je lahko ves čas pod lediščem. Pravijo, da ima medved tako rad borovnice, da je zaradi njih voljan prehoditi tudi 20 km na dan.
Prisluhnite kaj so Liani Buršič o tem dremavem sladkosnedu povedali učenci 3. a, b, c in č razreda Osnovne šole Mengeš ter biologinja, vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin.
Medved je največji predstavnik zveri. Njegovo telo je močno in čokato. Pri hoji stopa po celotnem podplatu, zato pravimo, da je podplatar. Samci so večji in močnejši od samic. Najtežji uplenjeni samci so tehtali več kot 300 kg.
V prvi vrsti je nočna žival, čeprav ga neredko vidimo tudi podnevi. Giblje se v hodu ali drncu. Čeprav je navidez neokreten in počasen, lahko zelo hitro teče. Je dober plavalec, mlajše in lažje živali pa tudi dobro plezajo. Njegov vid je šibak, dobro pa sta razvita sluh in voh. Počiva v podzemnih votlinah, kakršnih je na našem Dinarskem krasu dovolj. Glede brloga medved ni preveč izbirčen. Včasih mu zadostuje že zavetje pod podrtim drevesom ali gost sestoj mladega drevja. Zimo prespi, vendar to ni pravo zimsko spanje (hibernacija); je rahlo. Medved tudi pozimi pogosto zapusti brlog. Medvedka med “zimskim spanjem” celo koti. Telesna temperatura se zmanjša le za 2 °C, kar je še vedno v mejah telesne temperature budnega medveda. Opazneje se upočasni srčni utrip. Miruje več mesecev, zunanja temperatura pa je lahko ves čas pod lediščem.
Medved visoko telesno temperaturo vzdržuje samo z živahno presnovo, pozimi pa ne pije in se ne hrani. Ker se tudi ne iztreblja, se mu v telesu kopičijo strupeni produkti presnove, zlasti sečnina. Dušika, ki je vezan s sečnino, ne izloča s sečem, temveč ga vgrajuje v beljakovine, ki se odlagajo v sokrvici. “Zimsko spanje” medveda je torej posebna oblika stradanja z zmožnostjo nevtraliziranja strupenih produktov presnove.
Medved je vsejed: hrani se z glivami, gozdnimi plodovi, podzemnimi deli rastlin in njihovimi zelenimi deli, nevretenčarji, glodavci in mrhovino. Odrasle parkljarje lahko ujame edinole v visokem snegu. Priložnostno pleni tudi domače živali.
Pravijo, da ima medved tako rad borovnice, da je zaradi njih voljan prehoditi tudi 20 km na dan.
Prisluhnite kaj o tem dremavem sladkosnedu vedo učenci 3. a, b, c in č razreda Osnovne šole Mengeš ter biologinja, vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin.
Nekoč so nevihtne oblake, ki so deželi grozili s točo, odganjali z glasnim zvonjenjem cerkvenih zvonov. To je bilo uspešno le, če so zvonovi zadoneli pravočasno. Danes nas na točo opozarjajo vremenoslovci in različne mobilne aplikacije, izraz »po toči zvoniti je prepozno« pa je ostal … O tem z učenci OŠ Poljane iz Ljubljane.
Nekatere stvari nas naučijo starši, drugih se naučimo v šoli, ampak en kup stvari se pa naučimo, kar tako, sproti. Ko je Lea Ogrin vprašala drugošolce iz OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica kaj dela odvetnik, so se najprej popraskali po glavi, potem pa so počasi začeli razmišljati, kje so to besedo že slišali…
Mesec september je skoraj pri koncu in šolarji so zdaj že dobro zakorakali v novo šolsko leto. Datumi prvih kontrolnih nalog so že postavljeni, prva spraševanja in pridobivanja novih ocen pa pred vrati. Zato je za večino od njih petek, zadnji dan pouka v tednu, zopet najljubši dan :). Kako preživijo konec tedna, ko lahko šolske obveznosti postavijo vsaj za nekaj časa v kot, so Tadeji Bizilj povedali učenci iz 5. a in 5. b razreda II. Osnovne šole Celje.
Čemu so se najbolj nasmejali učenci drugega razreda OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica?
Ker znamo ljudje tako dobro načrtovati, komunicirati in ker si znamo in želimo pomagati med sabo, smo kot vrsta precej uspešni, bi rekel človek. :) Drugošolci iz OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica verjamejo, da je treba šibkejšim pomagati, se postaviti za njih, kadar tega ne zmorejo sami. Kdaj so krili hrbet drugim in kdaj so hrbet krili njim, so povedali Lei Ogrin.
Kdaj smo tekmovalni in zakaj so razmišljali drugošolci iz OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica.
Ne le sodelovanje in pogovor, človeške odnose na žalost krojijo tudi nesoglasja in spori. Kaj je jabolko spora pri mladih?
Telesna aktivnost sprošča, povečuje sposobnost koncentracije, spodbuja kreativnost in sposobnost pomnjenja ter ugodno vpliva na boljše soočanje z vsakodnevnimi problemi. Tudi v jutrišnji mladinski oddaji Hudo! bo šport na prvem mestu – in to ne katerikoli, temveč trenutno najbolj popularen šport v Sloveniji – košarka. Ne zamudite torej pogovora z mladimi uspešnimi košarkarji, zdajle pa prisluhnimo, s katerimi športi se ukvarjajo petošolci Nataša, Oskar, Jan, Maja, Veronika in Franko iz II. Osnovne šole Celje. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Nekdaj so menili, da so štorklje monogamne, vendar pa to drži le do neke mere. Partnerja lahko po selitvi zamenjajo in se selijo brez njega. Na svoje gnezdo so navezane prav toliko kot na partnerja. Zaradi svoje velikosti, serijske monogamije in zvestobe gnezdu, ki so si ga izbrale, pa je mitološki in kulturni pomen štorkelj zelo velik. Zdaj pa prisluhnimo kaj so o teh »prinašalkah otrok« Liani Buršič povedali učenci 3.A in C razreda OŠ Oskarja Kovačiča iz Ljubljane ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v našem največjem ZOO-ju.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Brez truda, brez vloženega dela ali prizadevanja ne moremo pričakovati uspeha. Dokaz za to so tudi naši košarkarji, dosti starejša kot njihov uspeh pa je stara ljudska modrost: brez muje se še čevelj ne obuje. O tem učenci I. Osnovne šole Žalec.
Uporaba računalnika je postala nepogrešljiva pri našem vsakdanjem delu. Vedno pogosteje se ob tej elektronski napravi znajdejo tudi najmlajši, za katere je računalnik pogosto vir učenja in zabave. Za kaj vse uporabljajo računalnik sami, so Tadeji Bizilj povedali drugošolci iz ljubljanske Osnovne šole Oskarja Kovačiča.
V tokratnem Živalskem kraljestvu oddaje Dobro jutro, otroci vam predstavljamo ježa. Pri nas je najbolj razširjen beloprsi jež, velik okoli 30 centimetrov. Spomladi, po prezimovanju, tehta manj kot kilogram, ko se pa jeseni pripravlja na zimo, pa doseže tudi kakšna dva kilograma. Ta miroljubni bodičar se, ko je ogrožen, ne umakne ampak samo zvije v klobčič. Zaradi tega in tudi njihove počasnosti pa so ježi med najbolj pogosto povoženimi živalmi na cestah. In kaj so o ježu Liani Buršič povedali učenci in učenke 3. A in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa prisluhnite v oddaji.
Ljudje si že od nekdaj pomagamo razumeti svet s pomočjo mitoloških zgodb. Čeprav mite in legende na prvo žogo povezujemo s starodavnimi kulturami in jih postavljamo nekam na začetek človeške zgodovine, se zgodbe, ki so strukturirane iz elementov t.i. monomita, rojevajo še danes. Univerzale principe, ki jim mora slediti junak, je možno najti v vseh starodavnih in sodobnih mitih. Najbolj znano delo narejeno po sosledju, ki ga je primerjalni religiolog Joseph Cambell poimenoval – Junakovo potovanje, je saga Vojna zvezd. Ker miti vedno nagovarjajo naša notranja hrepenenja, niso nikdar stvar preteklosti. O mitih in legendah so razmišljali tudi drugošolci iz OŠ Kolezija v Ljubljani. Z njimi se je pogovarjala Lea Ogrin.
Ljudje si že od nekdaj pomagamo razumeti svet s pomočjo mitoloških zgodb. Čeprav mite in legende na prvo žogo povezujemo s starodavnimi kulturami in jih postavljamo nekam na začetek človeške zgodovine, se zgodbe, ki so strukturirane iz elementov t.i. monomita, rojevajo še danes. Univerzale principe, ki jim mora slediti junak, je možno najti v vseh starodavnih in sodobnih mitih. Najbolj znano delo narejeno po sosledju, ki ga je primerjalni religiolog Joseph Cambell poimenoval – Junakovo potovanje, je saga Vojna zvezd. Ker miti vedno nagovarjajo naša notranja hrepenenja, niso nikdar stvar preteklosti. O mitih in legendah so razmišljali tudi drugošolci iz OŠ Kolezija v Ljubljani. Z njimi se je pogovarjala Lea Ogrin.
Da ne smemo obupati takoj, da moramo vztrajati in ne odnehati ob prvi oviri ali ob prvem slabšem rezultatu, nas opominja rek “Slab začetek, dober konec”. Slabo lahko začnemo povsod – v službi, na tekmi, pri interesnih dejavnostih, različnih opravilih in seveda tudi v šoli.
Danes bomo odpotovali v svet filma. Marsikdo se z lahkoto vživi v vloge glavnih filmskih junakov in tako za dobro uro in pol postane pogumni in neustrašni kralj, nepremagljivi vitez ali pa čarovnik z nadnaravno močjo. Kakšno vlogo bi sami najraje odigrali so Tadeji Bizilj povedali šestošolci Ana, Taja, Matija in Miha z ljubljanske Osnovne šole Poljane.
Tudi v tem šolskem letu bomo ob četrtkih v oddajah Dobro jutro, otroci spoznavali živalsko kraljestvo. Začenjamo pa, ker še nikakor ne moremo pozabiti morja, z živahnim nosečnikom. Ja, prav ste slišali. Morski konjički so ena najbolj nenavadnih vrst rib, ki so nekaj posebnega tako zaradi svoje neobičajne oblike, kot tudi zaradi zanimivega načina razmnoževanja. Njihovo znanstveno ime je zloženo iz dveh besed, ki označujeta telesno obliko – Hippocampus, kar pomeni konj-gosenica. Več pa boste izvedeli v posnetku. Prisluhnite kaj so o morskem konjičku Liani Buršič povedali učenci 3. A in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča in biologinja Petra Hrovatin, vodnica v našem največjem ZOO-ju.
Neveljaven email naslov