Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Za striženje so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Več o teh sicer zelo brihtnih črednicah pa so Liani Buršič povedali učenci 3. A in B razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik in biologinja Petra Hrovatin.
Ovca se je verjetno razvila iz divjega muflona v osrednji in jugozahodni Aziji. Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. S kozami vred jih lahko imenujemo s skupnim imenom drobnica. Gospodarsko je vrsta pomembna zaradi pridelave volne, mleka in mesa. Ovčje mleko je v primerjavi s kravjim bolj kalorično, vsebuje več proteinov, maščob in ogljikovih hidratov, vendar manj natrija in kalija. Iz njega se delajo nekatere zelo znane vrste sira, kot sta feta in roquefort. Na leto ji zraste okoli 3,5 kg dlake, po zakonu jo je treba striči enkrat na leto, pred poletjem, da ne doživi vročinskega šoka.
V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Merino ovco, ki so jo prostovoljci poimenovali Chris, je opazil sprehajalec v okolici avstralske prestolnice Canberra. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Chrisa so omamili, potem pa ga ostrigli. Za delo so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Prejšnji rekord je imela merino ovca iz Nove Zelandije, imenovana Shrek, ki naj bi šest let živela v divjini. Leta 2004 so jo ostrigli pred očmi javnosti (v živo na televiziji), nastrigli pa so 28 kilogramov volne.
Ovca Dolly je bila prvi klonirani sesalec, skotila se je leta 1996.
Štetje ovc pomaga, da lažje zaspimo je prav tako eden od močno razširjenih mitov v skoraj vseh družbah. Morda nasvet deluje, če nas nespečnost doleti zelo redko, ne obnese pa se pri pogostih težavah.
Študija, opravljena na 41 ljudeh, ki jih velikokrat muči nespečnost, je pokazala, da je trajalo precej dlje časa, da so zaspali, če so šteli ovce. Bolj učinkovita je bila druga metoda, ki so jim jo svetovali, in sicer naj si raje prikličejo prijetne in sproščujoče slike. Meritve so potrdile, da so hitreje utonili v spanec.
V mnogih kulturah je prvorojeno jagnje s svojo brezmadežno in ponosno belino prastar simbol pomladi. Prvotno krščanstvo se je tedaj, ko govori o Jezusu kot jagnjetu, naslanjalo na prerokbo iz Stare zaveze. Tudi v umetnosti so Kristusa že od zgodnjega krščanstva simbolično upodabljali kot jagnje. Velikokrat je upodobljen tudi z jagnjetom prek ramen. S tem je izražena misel, da je Jezus jagnje in pastir hkrati.
Jagnje je simbol človeka. Jezus namreč predstavlja dobrega pastirja, ki varuje svoje ovce.
Ovce so zelo pametne živali in imajo odličen spomin. Več o tem pa v tokratni oddaji Petra Hrovatin, biologinja ter vodnica v ljubljanskem ZOO-ju ter učenci 3.b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Za striženje so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Več o teh sicer zelo brihtnih črednicah pa so Liani Buršič povedali učenci 3. A in B razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik in biologinja Petra Hrovatin.
Ovca se je verjetno razvila iz divjega muflona v osrednji in jugozahodni Aziji. Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. S kozami vred jih lahko imenujemo s skupnim imenom drobnica. Gospodarsko je vrsta pomembna zaradi pridelave volne, mleka in mesa. Ovčje mleko je v primerjavi s kravjim bolj kalorično, vsebuje več proteinov, maščob in ogljikovih hidratov, vendar manj natrija in kalija. Iz njega se delajo nekatere zelo znane vrste sira, kot sta feta in roquefort. Na leto ji zraste okoli 3,5 kg dlake, po zakonu jo je treba striči enkrat na leto, pred poletjem, da ne doživi vročinskega šoka.
V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Merino ovco, ki so jo prostovoljci poimenovali Chris, je opazil sprehajalec v okolici avstralske prestolnice Canberra. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Chrisa so omamili, potem pa ga ostrigli. Za delo so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Prejšnji rekord je imela merino ovca iz Nove Zelandije, imenovana Shrek, ki naj bi šest let živela v divjini. Leta 2004 so jo ostrigli pred očmi javnosti (v živo na televiziji), nastrigli pa so 28 kilogramov volne.
Ovca Dolly je bila prvi klonirani sesalec, skotila se je leta 1996.
Štetje ovc pomaga, da lažje zaspimo je prav tako eden od močno razširjenih mitov v skoraj vseh družbah. Morda nasvet deluje, če nas nespečnost doleti zelo redko, ne obnese pa se pri pogostih težavah.
Študija, opravljena na 41 ljudeh, ki jih velikokrat muči nespečnost, je pokazala, da je trajalo precej dlje časa, da so zaspali, če so šteli ovce. Bolj učinkovita je bila druga metoda, ki so jim jo svetovali, in sicer naj si raje prikličejo prijetne in sproščujoče slike. Meritve so potrdile, da so hitreje utonili v spanec.
V mnogih kulturah je prvorojeno jagnje s svojo brezmadežno in ponosno belino prastar simbol pomladi. Prvotno krščanstvo se je tedaj, ko govori o Jezusu kot jagnjetu, naslanjalo na prerokbo iz Stare zaveze. Tudi v umetnosti so Kristusa že od zgodnjega krščanstva simbolično upodabljali kot jagnje. Velikokrat je upodobljen tudi z jagnjetom prek ramen. S tem je izražena misel, da je Jezus jagnje in pastir hkrati.
Jagnje je simbol človeka. Jezus namreč predstavlja dobrega pastirja, ki varuje svoje ovce.
Ovce so zelo pametne živali in imajo odličen spomin. Več o tem pa v tokratni oddaji Petra Hrovatin, biologinja ter vodnica v ljubljanskem ZOO-ju ter učenci 3.b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik
Na današnji dan leta 1815 je bila na ljubljanskem liceju ustanovljena stolica za slovenski jezik. Idejo o ustanovitvi je leta 1814 prvi predlagal Valentin Vodnik, ki je pri takratni oblasti sprva naletel na gluha ušesa. Ko se je zanj na Dunaju močno zavzel Jernej Kopitar, je ideja začela postajati resničnost. Tako je avstrijski cesar Franc I. 18. decembra 1815 na ljubljanskem liceju formalno pravno ustanovil stolico za slovenski jezik. Ob praznovanju spomina na ta dogodek, so o slovenskem jeziku razmišljali tudi otroci, ki obiskujejo I. osnovno šolo v Žalcu. Alešu Ogrinu so povedali, zakaj je pomembno, da znamo govoriti knjižno slovenščino.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Pred vsakoletno prireditvijo Športnik leta smo tudi najmlajše vprašali, kdo je zanje vrhunski športnik.
Pragerski osnovnošolci dobro vedo, kaj jih zaziba v sladek spanec. Nekateri spijo v trdi temi in v čisti tišini, nekateri radi poslušajo pravljico, spet tretje uspava večerni pogovor staršev. Osnovnošolci so ideje in nasvete delili z Laro Gril.
Islandija je otoška država, ki se nahaja na stičišču Severnega Atlantika in Severnega ledenega morja. Glavni otok leži v celoti južno od severnega tečajnika, spada pa pod Evropo. Islandija je 18. največji otok na svetu in drugi največji otok v Evropi za Veliko Britanijo. Več o Islandiji so Liani Buršič povedali otroci, ki obiskujejo OŠ Matije Čopa Kranj.
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2003 11. december razglasila za mednarodni dan gora in vse od takrat ga obeležujemo po vsem svetu. Gore predstavljajo petino površja našega planeta, zagotavljajo pa kar tri četrtine pitne vode na svetu. Ob dnevu, ko praznujemo edinstveno naravno in kulturno raznolikost gorskega sveta, so o njem razmišljali tudi najmlajši. Prav z njimi je letos povezan tudi slogan mednarodnega dneva gora, ki pravi: »Gore so pomembne za mlade.« Otroci, ki obiskujejo Prvo osnovno šolo Žalec, so Alešu Ogrinu so povedali, kaj vse vedo o slovenskih gorah.
Če ste v teh dneh obiskali kakšno trgovino, ste verjetno videli, da imajo prodajalci polne roke dela. Ker je mesec december mesec, v katerem največ nakupujemo, so trgovske police polne najrazličnejših izdelkov. Uspešen prodajalec zna učinkovito in prijazno komunicirati s kupci, dobro pozna blago, da lahko svetuje strankam in skrbi za privlačen videz prodajalne. O poklicu prodajalca več v naslednjih minutah s tretješolci z Osnovne šole Orehek iz Kranja in Tadejo Bizilj.
Zadnja leta se vedno več govori o izgorevanju, procesu samouničevanja, ko se posameznik žene onkraj vseh moja, kar ima za posledico izgorelost, psihofizični zlom. Lani so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zabeležili skoraj 900 primerov bolniškega dopusta zaradi izgorelost, leta 2007 manj kot 40. Na srečo pri otrocih te bolezni ni, prav tako o njej ne vedo veliko, vedo pa, kaj utrudi njih, smo se prepričali na OŠ Škofja Loka – Mesto.
Dežela tam spodaj, kjer Božiček in dedek Mraz potrebujeta ročno hladilno napravo na svojem daritvenem pohodu. Veste, kaj je bila prva asociacija na dom poskočnh vrečarjev, ki so jo Liani Buršič zaupali drugošolci s kranjske OŠ Staneta Žagarja?
Dežela tam spodaj, kjer Božiček in dedek Mraz potrebujeta ročno hladilno napravo na svojem daritvenem pohodu. Veste, kaj je bila prva asociacija na dom poskočnh vrečarjev, ki so jo Liani Buršič zaupali drugošolci s kranjske OŠ Staneta Žagarja?
4. decembra leta 1994, takrat je bila nedelja, so v Sloveniji potekale prve lokalne volitve. Aleš Ogrin se je ob obletnici tega dogodka z otroki, ki obiskujejo Prvo osnovno šolo Žalec, pogovarjal o tem, kaj so volitve in kako težko je voliti.
Novinarsko delo je med najbolj razgibanimi in raznolikimi, saj ne obsega samo različnih delovnih nalog in predmetov dela, ampak ga je mogoče opravljati tudi z različnimi sredstvi in načini sporočanja. Novinarjev izdelek je objavljena informacija v pisnem, radijskem, televizijskem ali elektronskem množičnem mediju. Novinar mora biti radoveden, razgledan, komunikativen in pogumen, pravijo tretješolci z Osnovne šole Orehek Kranj. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Čeprav odrasli velikokrat rečemo, da mladi zmeraj manj berejo, da vedno raje gledajo v zaslone kot v knjižne liste, že najmlajši vedo, kako rečemo tistemu, ki zelo rad in veliko bere. Prisluhnimo otrokom iz Osnovne šole Škofja Loka – Mesto in Špeli Šebenik.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Največkrat, v vsakdanu namreč, se z njeno omembo srečamo, ko čitamo deklaracije o izvoru blaga v trgovinah. Saj veste, o kateri državi bo danes govora, kajne? Na kaj so najprej pomislili drugošolci s kranjske OŠ Matije Čopa, ko jim je Liana Buršič omenila Kitajsko?
Vsi smo radi nagrajeni ali pohvaljeni za dobro opravljeno delo. Tako je razmišljal tudi Alfred Nobel, ki je na današnji dan leta 1895 sestavil oporoko, v kateri je svoje premoženje namenil nagrajevanju tistih, ki so se izjemno izkazali na svojem področju znanosti. Ta je postala temelj za podeljevanje Nobelovih nagrad. Za dobro opravljeno delo pa so nagrajeni tudi najmlajši. Kako so nagrajeni, so Alešu Ogrinu povedali tretješolci z Osnovne šole Žalec.
Danes bo v ljubljanskem Cankarjevem domu svoja vrata odprl že 35. slovenski knjižni sejem, na katerem bodo poskrbeli tudi za otroke in mladostnike, saj bodo v času knjižnega sejma na odrih zaživele številne knjižne, gledališke in glasbene predstave pa tudi drugi dogodki. In prav s knjigami je povezan poklic, o katerem bodo tretješolci z Osnovne šole Orehek Kranj razmišljali v naslednjih minutah. Kakšno je delo knjižničarja ali bibliotekarja, pri čem vse nam lahko pomaga, kakšna znanja ima in kako pogosto sami zavijejo v knjižnico – o vsem tem se je z njimi pogovarjala Tadeja Bizilj.
Tudi v najbolj enostavnih odgovorih se lahko skriva veliko modrosti. O tem se lahko vsako jutro prepričamo tudi v jutranji rubriki Dobro jutro, otroci, v kateri bomo danes z najmlajšimi govorili o državnem zboru. Kaj o hramu demokracije vedo tretješolci z OŠ Škofja Loka – Mesto, je izvedela Špela Šebenik.
Da na osnovnih šolah ne vlada popoln kaos, se je treba kulturno obnašati. Pravila še posebej dobro poznajo štajerski tretje- in četrtošolci, ki med poukom ne klepetajo, poslušajo učiteljico in pri kosilu jedo z zaprtimi usti.
V svetu hektičnega vsakdana, sploh mestnega, rutine služb, šol in vrtcev, kjer molk ni zlato, je akustiko okolja težko preslišati. Slišna je, ves čas. Glasna. Preglasna. Zato je tišina, v teh hrupnih časih, nuja. Kako jo občutijo drugošolci s kranjske OŠ Staneta Žagarja je zanimalo Liano Buršič.
Neveljaven email naslov