Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Za striženje so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Več o teh sicer zelo brihtnih črednicah pa so Liani Buršič povedali učenci 3. A in B razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik in biologinja Petra Hrovatin.
Ovca se je verjetno razvila iz divjega muflona v osrednji in jugozahodni Aziji. Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. S kozami vred jih lahko imenujemo s skupnim imenom drobnica. Gospodarsko je vrsta pomembna zaradi pridelave volne, mleka in mesa. Ovčje mleko je v primerjavi s kravjim bolj kalorično, vsebuje več proteinov, maščob in ogljikovih hidratov, vendar manj natrija in kalija. Iz njega se delajo nekatere zelo znane vrste sira, kot sta feta in roquefort. Na leto ji zraste okoli 3,5 kg dlake, po zakonu jo je treba striči enkrat na leto, pred poletjem, da ne doživi vročinskega šoka.
V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Merino ovco, ki so jo prostovoljci poimenovali Chris, je opazil sprehajalec v okolici avstralske prestolnice Canberra. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Chrisa so omamili, potem pa ga ostrigli. Za delo so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Prejšnji rekord je imela merino ovca iz Nove Zelandije, imenovana Shrek, ki naj bi šest let živela v divjini. Leta 2004 so jo ostrigli pred očmi javnosti (v živo na televiziji), nastrigli pa so 28 kilogramov volne.
Ovca Dolly je bila prvi klonirani sesalec, skotila se je leta 1996.
Štetje ovc pomaga, da lažje zaspimo je prav tako eden od močno razširjenih mitov v skoraj vseh družbah. Morda nasvet deluje, če nas nespečnost doleti zelo redko, ne obnese pa se pri pogostih težavah.
Študija, opravljena na 41 ljudeh, ki jih velikokrat muči nespečnost, je pokazala, da je trajalo precej dlje časa, da so zaspali, če so šteli ovce. Bolj učinkovita je bila druga metoda, ki so jim jo svetovali, in sicer naj si raje prikličejo prijetne in sproščujoče slike. Meritve so potrdile, da so hitreje utonili v spanec.
V mnogih kulturah je prvorojeno jagnje s svojo brezmadežno in ponosno belino prastar simbol pomladi. Prvotno krščanstvo se je tedaj, ko govori o Jezusu kot jagnjetu, naslanjalo na prerokbo iz Stare zaveze. Tudi v umetnosti so Kristusa že od zgodnjega krščanstva simbolično upodabljali kot jagnje. Velikokrat je upodobljen tudi z jagnjetom prek ramen. S tem je izražena misel, da je Jezus jagnje in pastir hkrati.
Jagnje je simbol človeka. Jezus namreč predstavlja dobrega pastirja, ki varuje svoje ovce.
Ovce so zelo pametne živali in imajo odličen spomin. Več o tem pa v tokratni oddaji Petra Hrovatin, biologinja ter vodnica v ljubljanskem ZOO-ju ter učenci 3.b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Za striženje so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Več o teh sicer zelo brihtnih črednicah pa so Liani Buršič povedali učenci 3. A in B razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik in biologinja Petra Hrovatin.
Ovca se je verjetno razvila iz divjega muflona v osrednji in jugozahodni Aziji. Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. S kozami vred jih lahko imenujemo s skupnim imenom drobnica. Gospodarsko je vrsta pomembna zaradi pridelave volne, mleka in mesa. Ovčje mleko je v primerjavi s kravjim bolj kalorično, vsebuje več proteinov, maščob in ogljikovih hidratov, vendar manj natrija in kalija. Iz njega se delajo nekatere zelo znane vrste sira, kot sta feta in roquefort. Na leto ji zraste okoli 3,5 kg dlake, po zakonu jo je treba striči enkrat na leto, pred poletjem, da ne doživi vročinskega šoka.
V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Merino ovco, ki so jo prostovoljci poimenovali Chris, je opazil sprehajalec v okolici avstralske prestolnice Canberra. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Chrisa so omamili, potem pa ga ostrigli. Za delo so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Prejšnji rekord je imela merino ovca iz Nove Zelandije, imenovana Shrek, ki naj bi šest let živela v divjini. Leta 2004 so jo ostrigli pred očmi javnosti (v živo na televiziji), nastrigli pa so 28 kilogramov volne.
Ovca Dolly je bila prvi klonirani sesalec, skotila se je leta 1996.
Štetje ovc pomaga, da lažje zaspimo je prav tako eden od močno razširjenih mitov v skoraj vseh družbah. Morda nasvet deluje, če nas nespečnost doleti zelo redko, ne obnese pa se pri pogostih težavah.
Študija, opravljena na 41 ljudeh, ki jih velikokrat muči nespečnost, je pokazala, da je trajalo precej dlje časa, da so zaspali, če so šteli ovce. Bolj učinkovita je bila druga metoda, ki so jim jo svetovali, in sicer naj si raje prikličejo prijetne in sproščujoče slike. Meritve so potrdile, da so hitreje utonili v spanec.
V mnogih kulturah je prvorojeno jagnje s svojo brezmadežno in ponosno belino prastar simbol pomladi. Prvotno krščanstvo se je tedaj, ko govori o Jezusu kot jagnjetu, naslanjalo na prerokbo iz Stare zaveze. Tudi v umetnosti so Kristusa že od zgodnjega krščanstva simbolično upodabljali kot jagnje. Velikokrat je upodobljen tudi z jagnjetom prek ramen. S tem je izražena misel, da je Jezus jagnje in pastir hkrati.
Jagnje je simbol človeka. Jezus namreč predstavlja dobrega pastirja, ki varuje svoje ovce.
Ovce so zelo pametne živali in imajo odličen spomin. Več o tem pa v tokratni oddaji Petra Hrovatin, biologinja ter vodnica v ljubljanskem ZOO-ju ter učenci 3.b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik
Mama je tista oseba, ki je vedno z nami, nas bodri, podpira, pomaga vstati, ko pademo, nam prisluhne, ko nam je težko … Danes je 25. marec, dan, ki je posvečen mamam, poseben dan, ko jim lahko izkažemo pozornost z objemom in jim povemo, da jih imamo radi. Lahko jim podarimo tudi kakšno malenkost, kaj izdelamo, podarimo rožico ali zrecitiramo pesmico in jim tako pričaramo nasmeh na obraz. Drugošolci David, Vid, Marko, Amadeja, Lara, Naida in Ema iz ljubljanske OŠ Franca Rozmana Staneta imajo kar nekaj dobrih nasvetov, kako lahko danes presenetite in razveselite svoje mamice. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Pa je končno prišla v naše kraje tudi koledarska pomlad – s toplimi sončnimi žarki, glasnim ptičjim petjem, drobcenimi marjeticami, zvončki in trobenticami … Otroci so jo nestrpno pričakovali in so jo zelo veseli, saj se s pomladjo prebuja vsa narava. Ema, Naida, Lara, Amadeja, Marko, Vid in David iz 2.a razreda OŠ Franca Rozmana Staneta so se o pomladi pogovarjali s Tadejo Bizilj.
Narava se že tako lepo zaljša, da nam je resnično lahko v navdih. Četudi naravna lepota naših obrazov povsem zadostuje, jo dekleta in ženske rade tudi poudarijo z ličenjem. Da bi bile privlačnejše? Da bi skrile kakšno nepopolnost? Hm, zakaj se pravzaprav ličimo? Liana Buršič se je o tem pogovarjala z učenci 2. B razreda ljubljanske OŠ Ledina – z Emo, Leni, Gabrijelom, Kajo, Ivanom, Stianom in Juretom.
Vragolije kdaj pa kdaj ne gredo povsem po načrtu in takrat je potrebno hitro skovati načrt, kako uiti oštevanju staršev, ali pa se je skupaj treba zoperstaviti vrstnikom oziroma kdaj tudi starejšim. Več glav več ve, zato je pomoč sestre ali brata še kako dobrodošla, marsikdaj kar odločilnega pomena. Kako se sestre in bratje postavijo drug za drugega, so povedali otroci z Osnovne šole Staneta Žagarja Lipnica.
Čeprav se zdi, da je vreme prekrižalo načrte popotnim, pa smo vendarle le še nekaj odprtih popkov stran od začetka turistične sezone. V skladu z definicijo Svetovne turistične organizacije je turist vsaka oseba, ki potuje vsaj okoli 80 km od kraja stalnega prebivališča. Kaj pa pravijo mladi, kdo je turist? Ljuba Sušanj se je pogovarjala z otroki z OŠ Koper.
Vsake oči imajo svojega malarja, zato zdajle prisluhnimo, kakšno pomlad bi pričarali tretješolci iz Šmartna pri Litiji.
Včasih je bilo vse drugače – to velikokrat slišimo od starejših, naših babic, dedkov. Povedo nam, da ni bilo računalnikov in drugih elektronskih naprav, da so se otroci več družili zunaj, tudi šolske torbe niso bile tako težke, prosti čas pa so raje kot za številne dejavnosti izkoristili za igro. David, Vid, Marko, Amadeja, Lara, Naida in Ema iz ljubljanske Osnovne šole Franca Rozmana Staneta so Tadeji Bizilj povedali, kako sami razmišljajo o življenju v preteklost – kakšno je bilo in kaj vse so takrat počeli … Prisluhnimo jim.
Glasba lahko olajša srčno napetost in odžene temačno razpoloženje, kako velika je v svojem izrazu pa je že davno tako slikovito povedal prav tako veliki Shakespeare – da je nič manj kot hrana ljubezni. Ko je Liana Buršič otroke iz skupine Krtki ljubljanskega vrtca Ledina spraševala po njihovih najljubših instrumentih, so za odgovore uporabili najimenitnejšega in najmočnejšega med njimi – svoj glas.
Otroštvo večinoma s seboj nosi brezskrbnost, nagajivost in igrivost, a so te marsikdaj tudi omejene. Če drugega ne – s strani staršev. In kako bi lahko otroci njihove ukaze ali navodila prinesli naokoli? Morda tako, da bi se s pomočjo čarobne palice vloge staršev in otrok naenkrat obrnile. Kako bi bilo, če bi starši naenkrat postali otroci in otroci starši, so povedali otroci z Osnoven šole Rakek.
Svet gledališča je pisan in zanimiv, za otroke še prav posebej mamljiv. Sploh, če so na odru lutke ali otrokom najljubši pravljični liki. Z njimi najmlajši lahko odidejo raziskovat nove svetove, precej drugačne kot so tisti, ki jih lahko vidijo na zaslonih v risankah ali filmih. O tem, kaj je gledališče in kaj se tam počne, se je Ljuba Sušanj pogovarjala z otroki z Osnovne šole Koper.
Ste že razmišljali o tem kaj bi storili, kam bi šli, če bi imeli plašč, ki vas naredi nevidnega? O tem razmišljajo tretješolci iz OŠ Hudinja.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Igrače – raznovrstne - od najpreprostejših do nadvse kompleksnih, od navadne palice, ki si jo otrok izbere in si zamišlja, da je konjiček, do tehnično dovršenih naprav – vse so namenjene igri. In bližini. Tisti, takšni, kjer je zaupanje glavna vrlina in ob kateri odleže, kar mora odležati težkega. Tudi razveseljujejo, seveda, zato so najljubše igrače otrokov nerazdružljiv družabnik in imajo svoje, če ne že častno pa vsaj enakopravno mesto v družini. Liana Buršič se je z otroki iz skupine Krtki, ljubljanskega vrtca Ledina pogovarjala o njihovih najljubših igračah …..
Igrače – raznovrstne - od najpreprostejših do nadvse kompleksnih, od navadne palice, ki si jo otrok izbere in si zamišlja, da je konjiček, do tehnično dovršenih naprav – vse so namenjene igri. In bližini. Tisti, takšni, kjer je zaupanje glavna vrlina in ob kateri odleže, kar mora odležati težkega. Tudi razveseljujejo, seveda, zato so najljubše igrače otrokov nerazdružljiv družabnik in imajo svoje, če ne že častno pa vsaj enakopravno mesto v družini. Liana Buršič se je z otroki iz skupine Krtki, ljubljanskega vrtca Ledina pogovarjala o njihovih najljubših igračah …..
Tolikokrat slišimo, da ljudje nosimo maske vsak dan, nekateri jih ne snamejo vse življenje in da je pustni čas pravzaprav le trenutek, priložnost, da z masko, likom v katerega se oblečemo, vstopimo le pokažemo svoj pravo nrav. Ali pa vsaj željo. Liana Buršič se je z otroki iz skupine Krtki ljubljanskega vrtca Ledina pogovarjala o njihovih pustnih maskah, kakšne si bodo nadeli in zakaj …
Ne glede na to, kaj vse in koliko imamo, bi vedno želeli imeti še več. A vendar se materialne stvari mnogokrat ne izkažejo kot najpomembnejše v življenju. Kar so v tokratnem pogovoru izpostavili tudi osnovnošolci z Osnovne šole Staneta Žagarja Lipnica. Z njimi smo se pogovarjali o stvareh, brez katerih ne bi mogli živeti.
Nov delovni in šolski teden je pred nami, jutri sledi še pustni torek, zato smo se z učenci iz OŠ Šmartno pri Litiji pogovarjali o njihovih literarnih in filmskih junakih. Večina se navdušuje nad znanimi filmskimi junaki, le malo pa se jih zgleduje po likih iz knjig.
Že najmlajši razmišljajo o tem, kaj bodo po poklicu, ko odrastejo. Nekateri bi radi oblekli uniformo gasilca ali policaja, drugi sanjajo, da bodo stali na odru kot igralci ali pevci. Kaj si želijo postati in kako razmišljajo o poklicih, so Tadeji Bizilj povedali Gael, Iza, Veno in Tamer iz Osnovne šole Angela Besednjaka iz Maribora.
Kako oropan mnogoterih izrazov človeške ustvarjalnosti, duha, bi bil svet, če ne bi bilo umetnosti in umetnikov! Ne vem, če veste a - Jim Carrey, slavni kanadsko-ameriški igralec, ki ga večinoma poznamo po komičnih vlogah, je tudi odličen likovni ustvarjalec – slika, riše in kipari. In tako slikovito, resničnostno je povedal - da je umetnost dokaz, da radi živimo. Kako zelo radi živijo in ustvarjajo mladi, tretješolci z ljubljanske OŠ Toneta Čufarja, boste lahko slišali zdajle. Z Liano Buršič so se pogovarjali o tem, katera umetnost jim je najbližje, kateri umetniki so jim ljubi pa tudi - kakšni umetniki si želijo postati sami …
Čeprav je filmska ena najmlajših umetnosti, pa vsebuje tako raznolik spekter vsebin, ki posnemajo življenje samo, da ni prav nič nenavadno, da je gledanje filmov ena najbolj priljubljenih oblik zabave oziroma, da je filmska umetnost ena najbolj degustiranih. Potemtakem ne čudi niti obilje debat ob spremljanju prireditve podelitve oskarjev. Oskar je sicer vzdevek za najbolj prestižno filmsko nagrado v ZDA, ki jo od leta 1929 podeljuje ameriška Akademija znanosti in umetnosti gibljivih slik. No, filmski lavreati so znani že od včeraj, ni pa znano kaj je ljubše mladim – filmi ali risanke? In kakšne najraje gledajo ter zakaj … Liana Buršič se je pogovarjala s tretješolci z ljubljanske OŠ Toneta Čufarja.
Neveljaven email naslov