Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Za striženje so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Več o teh sicer zelo brihtnih črednicah pa so Liani Buršič povedali učenci 3. A in B razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik in biologinja Petra Hrovatin.
Ovca se je verjetno razvila iz divjega muflona v osrednji in jugozahodni Aziji. Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. S kozami vred jih lahko imenujemo s skupnim imenom drobnica. Gospodarsko je vrsta pomembna zaradi pridelave volne, mleka in mesa. Ovčje mleko je v primerjavi s kravjim bolj kalorično, vsebuje več proteinov, maščob in ogljikovih hidratov, vendar manj natrija in kalija. Iz njega se delajo nekatere zelo znane vrste sira, kot sta feta in roquefort. Na leto ji zraste okoli 3,5 kg dlake, po zakonu jo je treba striči enkrat na leto, pred poletjem, da ne doživi vročinskega šoka.
V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Merino ovco, ki so jo prostovoljci poimenovali Chris, je opazil sprehajalec v okolici avstralske prestolnice Canberra. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Chrisa so omamili, potem pa ga ostrigli. Za delo so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Prejšnji rekord je imela merino ovca iz Nove Zelandije, imenovana Shrek, ki naj bi šest let živela v divjini. Leta 2004 so jo ostrigli pred očmi javnosti (v živo na televiziji), nastrigli pa so 28 kilogramov volne.
Ovca Dolly je bila prvi klonirani sesalec, skotila se je leta 1996.
Štetje ovc pomaga, da lažje zaspimo je prav tako eden od močno razširjenih mitov v skoraj vseh družbah. Morda nasvet deluje, če nas nespečnost doleti zelo redko, ne obnese pa se pri pogostih težavah.
Študija, opravljena na 41 ljudeh, ki jih velikokrat muči nespečnost, je pokazala, da je trajalo precej dlje časa, da so zaspali, če so šteli ovce. Bolj učinkovita je bila druga metoda, ki so jim jo svetovali, in sicer naj si raje prikličejo prijetne in sproščujoče slike. Meritve so potrdile, da so hitreje utonili v spanec.
V mnogih kulturah je prvorojeno jagnje s svojo brezmadežno in ponosno belino prastar simbol pomladi. Prvotno krščanstvo se je tedaj, ko govori o Jezusu kot jagnjetu, naslanjalo na prerokbo iz Stare zaveze. Tudi v umetnosti so Kristusa že od zgodnjega krščanstva simbolično upodabljali kot jagnje. Velikokrat je upodobljen tudi z jagnjetom prek ramen. S tem je izražena misel, da je Jezus jagnje in pastir hkrati.
Jagnje je simbol človeka. Jezus namreč predstavlja dobrega pastirja, ki varuje svoje ovce.
Ovce so zelo pametne živali in imajo odličen spomin. Več o tem pa v tokratni oddaji Petra Hrovatin, biologinja ter vodnica v ljubljanskem ZOO-ju ter učenci 3.b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Za striženje so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Več o teh sicer zelo brihtnih črednicah pa so Liani Buršič povedali učenci 3. A in B razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik in biologinja Petra Hrovatin.
Ovca se je verjetno razvila iz divjega muflona v osrednji in jugozahodni Aziji. Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. S kozami vred jih lahko imenujemo s skupnim imenom drobnica. Gospodarsko je vrsta pomembna zaradi pridelave volne, mleka in mesa. Ovčje mleko je v primerjavi s kravjim bolj kalorično, vsebuje več proteinov, maščob in ogljikovih hidratov, vendar manj natrija in kalija. Iz njega se delajo nekatere zelo znane vrste sira, kot sta feta in roquefort. Na leto ji zraste okoli 3,5 kg dlake, po zakonu jo je treba striči enkrat na leto, pred poletjem, da ne doživi vročinskega šoka.
V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Merino ovco, ki so jo prostovoljci poimenovali Chris, je opazil sprehajalec v okolici avstralske prestolnice Canberra. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Chrisa so omamili, potem pa ga ostrigli. Za delo so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Prejšnji rekord je imela merino ovca iz Nove Zelandije, imenovana Shrek, ki naj bi šest let živela v divjini. Leta 2004 so jo ostrigli pred očmi javnosti (v živo na televiziji), nastrigli pa so 28 kilogramov volne.
Ovca Dolly je bila prvi klonirani sesalec, skotila se je leta 1996.
Štetje ovc pomaga, da lažje zaspimo je prav tako eden od močno razširjenih mitov v skoraj vseh družbah. Morda nasvet deluje, če nas nespečnost doleti zelo redko, ne obnese pa se pri pogostih težavah.
Študija, opravljena na 41 ljudeh, ki jih velikokrat muči nespečnost, je pokazala, da je trajalo precej dlje časa, da so zaspali, če so šteli ovce. Bolj učinkovita je bila druga metoda, ki so jim jo svetovali, in sicer naj si raje prikličejo prijetne in sproščujoče slike. Meritve so potrdile, da so hitreje utonili v spanec.
V mnogih kulturah je prvorojeno jagnje s svojo brezmadežno in ponosno belino prastar simbol pomladi. Prvotno krščanstvo se je tedaj, ko govori o Jezusu kot jagnjetu, naslanjalo na prerokbo iz Stare zaveze. Tudi v umetnosti so Kristusa že od zgodnjega krščanstva simbolično upodabljali kot jagnje. Velikokrat je upodobljen tudi z jagnjetom prek ramen. S tem je izražena misel, da je Jezus jagnje in pastir hkrati.
Jagnje je simbol človeka. Jezus namreč predstavlja dobrega pastirja, ki varuje svoje ovce.
Ovce so zelo pametne živali in imajo odličen spomin. Več o tem pa v tokratni oddaji Petra Hrovatin, biologinja ter vodnica v ljubljanskem ZOO-ju ter učenci 3.b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik
Z mladimi iz Škofje Loke in Novega mesta o največjem krščanskem prazniku ...
Zakaj pomladi rečemo ravno pomlad, so razmišljali drugošolci iz OŠ Ivana Cankarja Vrhnika.
Kača že arhetipsko vzbuja strah pri mnogo ljudeh, kaj šele če je velika, ogromna, največja na svetu, v kakršno zna zrasti piton. A pri pitonih je strah , vsaj ta, ki ga lahko racionaliziramo z dejstvi, odveč, saj je piton plašna, samotarska in nočna žival, ki potrebuje temo in varno zavetje, kamor se zateče, ko potrebuje mir. O njem so Liani Buršič spregovorili učenci tretjih razredov OŠ Domžale in biologinja, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, Petra Hrovatin.
V življenju vsakega od nas so ljudje, ki jih spoštujemo, cenimo, za katere menimo, da so veliki ljudje – pa ne zaradi svoje velikosti v centimetrih, ampak zaradi svojih dejanj. Pogosto tako razmišljamo tudi o ljudeh, ki so naredili nekaj dobrega ne le za nas, temveč za našo državo, ves svet. Kdo so hvalevredni ljudje po njihovem mišljenju, so Tadeji Bizilj povedali učenci iz Osnovne šole Mengeš.
Zakaj imamo radi rože, so razmišljali drugošolci iz OŠ Danile Kumer Ljubljana.
Danes se bomo z mladimi ustavili ob zelo znanem pregovoru: kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Ali mlada generacija še verjame v to, da se zloba ne izplača?
Ura je …….., šolarji se počasi že prebujajo v zadnji šolski dan v tem tednu – nekatere čakajo ure matematike, slovenščine, druge biologija, fizika ali kemija. Petošolci Jure, Kaja, Pia, Martin, Meta in Maruša iz Osnovne šole Orehek pravijo, da imajo sicer pouk radi, ampak, še bolj veseli pa so, ko šolski zvonec oznani začetek šolskega odmora. Kaj takrat počnejo, so povedali Tadeji Bizilj.
Če ste ravno pri zajtrku, vam želimo dober tek, v jezikovno obarvani rubriki Dobro jutro, otroci pa bodo vsaj posredno ostali pri tej temi. Otroci iz OŠ Grm Novo mesto so se Špeli Šebenik razgovorili o izrazu z dlani jesti.
Šolarji kar nekaj ur dnevno preživijo v šolah, kjer je pridobivanje novega znanja na prvem mestu. Za zabavo se redkokdaj najde čas, morda le med šolskimi odmori ali v času malice. Zato toliko bolj nestrpno čakajo konec pouka in konce tedna, ko se prava zabava zares začne. Mladi novinarji iz Osnovne šole Grm Novo mesto bodo v naši jutrišnji oddaji Hudo! med 9h in 10h s svojimi sogovorniki poskrbeli, da se boste prav vsi poslušalci ob poslušanju dobro zabavali in se tudi dodobra nasmejali. Kako? Naj ostane presenečenje do jutri - zdajle pa prisluhnimo, kaj so o zabavi petošolci z OŠ Orehek povedali Tadeji Bizilj.
Ptički se ženijo ne le od Gregorjevega ampak že vsaj od januarja, pa tudi na Valentinovo so imeli ohcet, kot pravijo na Gorenjskem. Skratka, svatovsko žvrgolenje je pravi spomladanski hit, vsakič znova. A vsaj en predstavnik te velike družine letalcev je drugačen. Je bolj ritem sekcija. Glasen. In prilagodljiv. Zato na srečo ni ogrožen. Veste za katero ptico gre? Liana Buršič je o njej povprašala učence tretjih razredov OŠ Domžale in biologinjo, vodnico v ljubljanskem ZOO-ju Petro Hrovatin.
Zakaj so poslali avto v vesolje, so razmišljali drugošolci z OŠ Vrhovci.
Le o čem bodo mladi na gregorjevo, na dan, ko se ptički ženijo, govorili v rubriki Dobro jutro, otroci? Tudi z njimi bomo klicali pomlad, čas ljubezni, v katerem se je baje najlažje zaljubiti, biti v rožicah.
Če bi vprašali otroke, bi ti zagotovo rekli, da znajo biti njihovi starši tudi kdaj slabe volje. A otroci imajo veliko domišljije in jezo, skrb in žalost staršev z malo truda hitro lahko popravijo. Meta, Pia, Kaja, Maruša, Martin in Jure iz Osnovne šole Orehek so Tadeji Bizilj povedali, kaj najraje delajo s svojimi starši in kako jih ob slabih trenutkih spravijo v dobro voljo.
Številne šole svoje učence že od prvih razredov učijo, kako je treba skrbeti za okolje. Organizirajo akcije zbiranja starega papirja in spodbujajo k odgovornemu ravnanju z odpadki, vodo in električno energijo. Tudi na Osnovni šoli Orehek Kranj mlade eko face – petošolci Jure, Martina, Pia, Meta, Kaja in Maruša dobro vedo, kako ohranjati čisto okolje. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Neveljaven email naslov