Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Za striženje so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Več o teh sicer zelo brihtnih črednicah pa so Liani Buršič povedali učenci 3. A in B razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik in biologinja Petra Hrovatin.
Ovca se je verjetno razvila iz divjega muflona v osrednji in jugozahodni Aziji. Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. S kozami vred jih lahko imenujemo s skupnim imenom drobnica. Gospodarsko je vrsta pomembna zaradi pridelave volne, mleka in mesa. Ovčje mleko je v primerjavi s kravjim bolj kalorično, vsebuje več proteinov, maščob in ogljikovih hidratov, vendar manj natrija in kalija. Iz njega se delajo nekatere zelo znane vrste sira, kot sta feta in roquefort. Na leto ji zraste okoli 3,5 kg dlake, po zakonu jo je treba striči enkrat na leto, pred poletjem, da ne doživi vročinskega šoka.
V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Merino ovco, ki so jo prostovoljci poimenovali Chris, je opazil sprehajalec v okolici avstralske prestolnice Canberra. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Chrisa so omamili, potem pa ga ostrigli. Za delo so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Prejšnji rekord je imela merino ovca iz Nove Zelandije, imenovana Shrek, ki naj bi šest let živela v divjini. Leta 2004 so jo ostrigli pred očmi javnosti (v živo na televiziji), nastrigli pa so 28 kilogramov volne.
Ovca Dolly je bila prvi klonirani sesalec, skotila se je leta 1996.
Štetje ovc pomaga, da lažje zaspimo je prav tako eden od močno razširjenih mitov v skoraj vseh družbah. Morda nasvet deluje, če nas nespečnost doleti zelo redko, ne obnese pa se pri pogostih težavah.
Študija, opravljena na 41 ljudeh, ki jih velikokrat muči nespečnost, je pokazala, da je trajalo precej dlje časa, da so zaspali, če so šteli ovce. Bolj učinkovita je bila druga metoda, ki so jim jo svetovali, in sicer naj si raje prikličejo prijetne in sproščujoče slike. Meritve so potrdile, da so hitreje utonili v spanec.
V mnogih kulturah je prvorojeno jagnje s svojo brezmadežno in ponosno belino prastar simbol pomladi. Prvotno krščanstvo se je tedaj, ko govori o Jezusu kot jagnjetu, naslanjalo na prerokbo iz Stare zaveze. Tudi v umetnosti so Kristusa že od zgodnjega krščanstva simbolično upodabljali kot jagnje. Velikokrat je upodobljen tudi z jagnjetom prek ramen. S tem je izražena misel, da je Jezus jagnje in pastir hkrati.
Jagnje je simbol človeka. Jezus namreč predstavlja dobrega pastirja, ki varuje svoje ovce.
Ovce so zelo pametne živali in imajo odličen spomin. Več o tem pa v tokratni oddaji Petra Hrovatin, biologinja ter vodnica v ljubljanskem ZOO-ju ter učenci 3.b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Za striženje so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Več o teh sicer zelo brihtnih črednicah pa so Liani Buršič povedali učenci 3. A in B razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik in biologinja Petra Hrovatin.
Ovca se je verjetno razvila iz divjega muflona v osrednji in jugozahodni Aziji. Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. S kozami vred jih lahko imenujemo s skupnim imenom drobnica. Gospodarsko je vrsta pomembna zaradi pridelave volne, mleka in mesa. Ovčje mleko je v primerjavi s kravjim bolj kalorično, vsebuje več proteinov, maščob in ogljikovih hidratov, vendar manj natrija in kalija. Iz njega se delajo nekatere zelo znane vrste sira, kot sta feta in roquefort. Na leto ji zraste okoli 3,5 kg dlake, po zakonu jo je treba striči enkrat na leto, pred poletjem, da ne doživi vročinskega šoka.
V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Merino ovco, ki so jo prostovoljci poimenovali Chris, je opazil sprehajalec v okolici avstralske prestolnice Canberra. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Chrisa so omamili, potem pa ga ostrigli. Za delo so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Prejšnji rekord je imela merino ovca iz Nove Zelandije, imenovana Shrek, ki naj bi šest let živela v divjini. Leta 2004 so jo ostrigli pred očmi javnosti (v živo na televiziji), nastrigli pa so 28 kilogramov volne.
Ovca Dolly je bila prvi klonirani sesalec, skotila se je leta 1996.
Štetje ovc pomaga, da lažje zaspimo je prav tako eden od močno razširjenih mitov v skoraj vseh družbah. Morda nasvet deluje, če nas nespečnost doleti zelo redko, ne obnese pa se pri pogostih težavah.
Študija, opravljena na 41 ljudeh, ki jih velikokrat muči nespečnost, je pokazala, da je trajalo precej dlje časa, da so zaspali, če so šteli ovce. Bolj učinkovita je bila druga metoda, ki so jim jo svetovali, in sicer naj si raje prikličejo prijetne in sproščujoče slike. Meritve so potrdile, da so hitreje utonili v spanec.
V mnogih kulturah je prvorojeno jagnje s svojo brezmadežno in ponosno belino prastar simbol pomladi. Prvotno krščanstvo se je tedaj, ko govori o Jezusu kot jagnjetu, naslanjalo na prerokbo iz Stare zaveze. Tudi v umetnosti so Kristusa že od zgodnjega krščanstva simbolično upodabljali kot jagnje. Velikokrat je upodobljen tudi z jagnjetom prek ramen. S tem je izražena misel, da je Jezus jagnje in pastir hkrati.
Jagnje je simbol človeka. Jezus namreč predstavlja dobrega pastirja, ki varuje svoje ovce.
Ovce so zelo pametne živali in imajo odličen spomin. Več o tem pa v tokratni oddaji Petra Hrovatin, biologinja ter vodnica v ljubljanskem ZOO-ju ter učenci 3.b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik
Zdaj pa vam bomo v rubriki Dobro jutro, otroci predstavili mladega raperja. Nik Golič je učenec 8. razreda v Centru Janeza Levca osnovne šole Levstikov trg v Ljubljani. Številni ga poznajo po umetniškem imenu dr. Speed. Maja letos je skupaj z raperjem Zlatkom nastopil na festivalu Igraj se z mano, Petri Medved pa je povedal, kako se je začel ukvarjati z rapom.
Praznik je dan, ko se navadno ne dela, posvečen pa je kakšnemu pomembnemu dogodku ali spominu nanj. Odrasli imajo prosti dan ali si vzamejo dopust, otroci pa se veselijo počitnic. V decembru si ljudje praznično vzdušje pričarajo na različne načine. Učenci 4. razreda iz podružnice Kómpole v Štorah pri Celju so Betki Burger povedali, kako preživljajo božično-novoletne praznike.
Prazniki so pred vrati – decembrsko vzdušje v šolskih klopeh je na vrhuncu, tudi učitelji so malce bolj popustljivi v tem mesecu, šole so okrašene, doma pa že diši po piškotih in drugih dobrotah. Tadejo Bizilj je zanimalo, kako o prazničnem decembru razmišlja Rachela Škrinjar iz Dornave pri Ptuju.
Bižajo se prazniki in med voščili bomo drug drugemu zaželeli tudi veliko sreče. Sreča ima veliko obrazov, za vsakega svoj pomen, a najpomembneje je, da jo znamo prepoznati tudi v drobnih vsakdanjih stvareh. Kaj je sreča za tretješolce z ljubljanske osnovne šole Vič, so povedali Petri Medved.
Včasih, ko še ni bilo mobilnih telefonov, računalnikov in drugih elektronskih naprav, so si ljudje pisali pisma. Danes pa jih napišemo le ob redkih priložnostih. Ena od teh priložnosti je decembra, ko nas obdarujejo dobri možje. Otroci jim napišejo pisma, ki jih morajo ti pozorno prebrati. Drugošolci iz Osnovne šole Majde Vrhovnik v Ljubljani so Betki Burger povedali, kakšno pismo napišejo dobremu možu.
Poznate koga, ki bi mu lahko rekli junak? To naj bi bil nekdo, ki opravlja stvari, za katere je potrebno veliko poguma, napora, požrtvovalnosti … nekdo, ki zaradi svojih lastnosti vzbuja občudovanje in željo po posnemanju. Veliko junakov, tistih risanih, je ustvaril Walt Disney in prav včeraj je minilo 48 let od smrti tega ameriškega animatorja. Morda je res lažje junake iskati izven resničnega sveta. Katere imajo najraje učenci iz Osnovne šole Podljubelj, je poizvedela Dominika Ahačič.
Čez šest dni bo se bo koledarsko začela zima. Od junijske kresne noči naprej so se dnevi začeli krajšati in noči daljšati. Ob zimskem solsticiju 21. decembra pa se bodo noči že začele krajšati in dnevi daljšati. To pomeni, da bo vsak dan nekaj manj teme in več svetlobe. Kako si ta pojav razlagajo otroci ter kakšno je njihovo počutje ob dolgih in temnih dnevih, so Moniki Kern povedali učenci 5. C razreda Osnovne šole Stražišče iz Kranja.
Ste kdaj razmišljali o tem, kakšno je življenje slavnih ljudi? Morajo tudi oni tako zgodaj vstati kot vi? Jih zbudi budilka, ptičje petje, šumenje morja ali morda kar osebni pomočnik? Imajo za zajtrk koruzne kosmiče ali kos kuha z marmelado in medom ali pa jim osebni kuhar pripravi karkoli si zaželijo? Kako o svetu slavnih razmišljajo mladi z Osnovne šole Cirila Kosmača iz Pirana, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Organi so sestavni del zapletenega človeškega telesa. Vsak organ ima svojo nalogo in če je ne opravlja dobro, lahko pride do zdravstvenih težav. Organi, ki imajo podobne naloge, se povezujejo v organske sisteme. Odlično poznavanje človeškega telesa so pokazali tretješolci iz Osnovne šole Ledina v Ljubljani. Manci Udovič so povedali, kateri organi so po njihovem mnenju najbolj pomembni za življenje.
Nemalokrat lahko koga drugega, ali kar same sebe ujamemo, med tipkanjem po svojem telefonu med hojo, sestankom ali čim podobnim. V vrvežu, ki nas obdaja, si poskušamo organizirati življenje tudi s pomočjo pametnega telefona, ki obljublja nešteto različnih rešitev za zagate, ki nas pestijo. Zakaj je pametni telefon pameten, so Alfredu Geiu zaupali tretješolci z OŠ Marezige.
Z veliko domišljije in spretnimi prsti, lahko ustvarimo čudovite izdelke. V prostem času z malo fantazije postanemo kiparji, slikarji ali pa izdelovalke dragocenega nakita. Ročnih spretnosti se otroci učijo pri pouku likovne vzgoje in doma. Kaj najraje ustvarjajo učenci 4. razreda Osnovne šole Bežigrad, so povedali Manci Udovič.
Ali ste danes težko vstali? Tukaj je namreč že ponedeljek in začetek novega delovnega tedna. Čas je za nove izzive in dogodivščine, za katere nam kdaj zmanjka energije ali pa mogoče to ni naš dan. Če iščete kakšen recept, kako to odpraviti, dobro poslušajte naslednji posnetek. Dejan Petek se je pogovarjal z osnovnošolci iz Griž, ki so mu zaupali svoje nasvete, kako najbolje začeti dan.
Na svetu je veliko različnih kultur, jezikov, tradicij, norm in načinom življenja. In včasih ni najlažja naloga, da vse to razumemo in sprejmemo nekaj, kar nam je poponoma tuje in neznano. Kako o kulturni raznolikosti razmišljajo mladi z Osnovne šole Louisa Adamiča iz Grosuplja je zanimalo Tadejo Bizilj.
Vas te dni slučajno kaj zebe? Počasi je že čas za topla oblačila kape, šale in prižgane radiatorje. Kdaj pa to vseeno ni zadosti. Tako da lahko ostanete v stanovanju ali pa posnemate pingvine in se stisnete k prijateljem. Kako se še lahko ogrejemo, so Dejan Petek povedali učenci 3. razreda Osnovne šole Prežihovega Voranca v Ljubljani.
Danes mineva 214 let od rojstva doktorja Franceta Prešerna. Njemu v spomin Slovenci kulturni dan praznujemo osmega februarja, na dan njegove smrti. Od leta 2000 pa na pobudo Ministrstva za kulturo obeležujemo tudi dan, ko se je Prešeren rodil. Tako danes po državi poteka »Ta veseli dan kulture«, dan, ko kulturne ustanove po državi brezplačno odprejo svoja vrata. Svoja vrata so odprli številni nacionalni in občinski kulturni zavodi, v ta namen se bodo zvrstile brezplačne predstave, razstave, koncerti, predavanja, vodenja in delavnice. Kaj pa o našem največjem slovenskem pesniku vedo učenci Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju? Z njimi se je pogovarjala Monika Kern.
Se še spomnite, kako je, ko ste molče stali pred šolsko tablo in z očmi iskali sošolca ali sošolko, ki bi si drznil namigniti, kakšen odgovor si želi slišati učiteljica? Ja, s prazno glavo je težko odgovoriti na zastavljena vprašanja. In včasih je molk res najboljša rešitev, ko malo ali sploh nič ne vemo, ali ko nam zmanjka pametnih idej. Ampak zagotovo se takrat, ko imamo prazno glavo, da še kaj narediti. Nekaj nasvetov je med učenci Osnovne šole Lom pod Storžičem poiskala Dominika Ahačič.
Gruden je staro slovensko ime za mesec december, ko zemlja zmrznjena leži v grudah. Dnevi so kratki in mrzli, v okrašenih hišah pa se ljudje grejejo ob kaminu. Iz kuhinje diši po piškotih, kolačih in drugih dobrotah. Zakaj je mesec december všeč tretješolcem iz podružnice Osnovne šole Štore, v Kompolah pri Celju, in kaj takrat delajo, so povedali Betki Burger.
Se kdaj komu nasmehnete, kar tako, za lepši dan? Ali razdelite vrečko bombonov z ostalimi? Ja, dobro je imeti kakšnega pravega prijatelja. Prekmurski malčki iz vrtca v Moravskih Toplica so Lidiji Kosi hiteli povedati, kaj pomeni imeti prijatelje in kdo je pravi prijatelj.
Ne samo mi odrasli, temveč tudi otroci spremljajo dogajanje doma in po svetu. Pred nekaj dnevi je papež Frančišek govoril evropskim poslancem in političnim voditeljem Evropske unije v Strasbourgu. Dogajanje so spremljali tudi tretješolci osnovne šole Vič v Ljubljani. Petri Medved so razložili, kdo je papež in kaj dela.
KATERE SO OTROKOVE PRAVICE? Danes bodo v Strasbourgu nagradili borca za pravice žensk Denisa Mukwega. Ginekolog iz Konga bo namreč prejel nagrado Saharov za svobodo misli, ki jo od leta 1988 Evropski parlament podeljuje izjemnim posameznikom ali skupinam, ki se borijo za univerzalnost človekovih pravic in temeljnih svoboščin. S to potezo nas torej evropski poslanci spodbujajo, da stopimo v bran človekovim pravicam, pozorni pa moramo biti tudi na tiste, ki pripadajo posebej otrokom. O tem, katere so otrokove pravice, se je z učenci osnovne šole Oskarja Kovačiča iz Ljubljane pogovarjala Dominika Ahačič.
Neveljaven email naslov