Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Labod je eden največjih in najtežjih ptičev, ki še lahko letijo. Samci tehtajo do 12 kg, samice pa prek 8. Labodi so tudi pravi zaščitni znak Bleda. Prvi labodi grbavci so na Bled prišli iz Švice. Leta 1902 so jih prinesli predstavniki švicarskega časopisa. Med prvo svetovno vojno je labodja družina na Bledu poginila, enaka usoda je med drugo svetovno vojno doletela tudi drugo labodjo družino. Za stalno so labodi na Bled prišli leta 1969. Takrat so se labodi grbavci v družbi rac začeli nastavljati fotografskim objektivom in počasi postali pravi živi zaščitni znak Bleda. Kaj pa so o teh zvestih elegantnežih Liani Buršič povedali učenci 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju? Prisluhnite v posnetku.
Labódi (znanstveno ime Cygnini) so velike vodne ptice iz družine plovcev (Anatidae), ki vključuje tudi gosi in race. Labodi so do 1,8 m dolge, močne in dolgovrate ptice. Živijo ob z rastlinjem bogatih sladkih vodah na zmernih in hladnih območjih po vsem svetu razen Afrike. Prehranjujejo se z rastlinsko hrano. Iz vodnih rastlin si zgradijo plavajoče gnezdo. Med gnezdenjem so lahko precej napadalni. So ptice selivke.
Labodi si poiščejo partnerja za vse življenje, čeprav se občasno pojavi tudi »ločitev«, ki je običajno posledica neuspešnega gnezdenja.
Labod je eden največjih in najtežjih ptičev, ki še lahko letijo. Samci tehtajo do 12 kg, samice pa prek 8 kg. Zaradi velikosti in teže potrebuje precejšen vzletni prostor. Potreben zagon za dvig labod dobi z vztrajnimi močnimi zamahi svojih velikih peruti, ki lahko po dolžini skupaj presežejo dva metra ter istočasnim tekom po vodi.
Labodje gnezdo je skrbno pripravljeno iz okoliškega rastlinja in obloženo s perjem. Izvaljenih 5-7 jajc samica večinoma vali 34-38 dni. Puhasti sivkasti mladiči gredo v vodo takoj, ko zapustijo varno lupino in so v prvih mesecih življenja zelo lahek plen za ptice ujede ali pa večje ribe. Med odraščanjem so pod skrbnim nadzorstvom obeh staršev, od katerih se oddaljijo kvečjemu za meter ali dva, pa še to za zelo kratek čas.
Prvi labodi grbavci so na Bled prišli iz Švice. Leta 1902 so jih prinesli predstavniki švicarskega časopisa. Med prvo svetovno vojno je labodja družina na Bledu poginila, enaka usoda je med drugo svetovno vojno doletela tudi drugo labodjo družino. Za stalno so labodi na Bled prišli leta 1969. Takrat so se labodi grbavci v družbi rac začeli nastavljati fotografskim objektivom in počasi postali pravi živi zaščitni znak Bleda.
Kaj pa o tem zvestem elegantnežu vedo učenci 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju? Prisluhnite v posnetku.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Labod je eden največjih in najtežjih ptičev, ki še lahko letijo. Samci tehtajo do 12 kg, samice pa prek 8. Labodi so tudi pravi zaščitni znak Bleda. Prvi labodi grbavci so na Bled prišli iz Švice. Leta 1902 so jih prinesli predstavniki švicarskega časopisa. Med prvo svetovno vojno je labodja družina na Bledu poginila, enaka usoda je med drugo svetovno vojno doletela tudi drugo labodjo družino. Za stalno so labodi na Bled prišli leta 1969. Takrat so se labodi grbavci v družbi rac začeli nastavljati fotografskim objektivom in počasi postali pravi živi zaščitni znak Bleda. Kaj pa so o teh zvestih elegantnežih Liani Buršič povedali učenci 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju? Prisluhnite v posnetku.
Labódi (znanstveno ime Cygnini) so velike vodne ptice iz družine plovcev (Anatidae), ki vključuje tudi gosi in race. Labodi so do 1,8 m dolge, močne in dolgovrate ptice. Živijo ob z rastlinjem bogatih sladkih vodah na zmernih in hladnih območjih po vsem svetu razen Afrike. Prehranjujejo se z rastlinsko hrano. Iz vodnih rastlin si zgradijo plavajoče gnezdo. Med gnezdenjem so lahko precej napadalni. So ptice selivke.
Labodi si poiščejo partnerja za vse življenje, čeprav se občasno pojavi tudi »ločitev«, ki je običajno posledica neuspešnega gnezdenja.
Labod je eden največjih in najtežjih ptičev, ki še lahko letijo. Samci tehtajo do 12 kg, samice pa prek 8 kg. Zaradi velikosti in teže potrebuje precejšen vzletni prostor. Potreben zagon za dvig labod dobi z vztrajnimi močnimi zamahi svojih velikih peruti, ki lahko po dolžini skupaj presežejo dva metra ter istočasnim tekom po vodi.
Labodje gnezdo je skrbno pripravljeno iz okoliškega rastlinja in obloženo s perjem. Izvaljenih 5-7 jajc samica večinoma vali 34-38 dni. Puhasti sivkasti mladiči gredo v vodo takoj, ko zapustijo varno lupino in so v prvih mesecih življenja zelo lahek plen za ptice ujede ali pa večje ribe. Med odraščanjem so pod skrbnim nadzorstvom obeh staršev, od katerih se oddaljijo kvečjemu za meter ali dva, pa še to za zelo kratek čas.
Prvi labodi grbavci so na Bled prišli iz Švice. Leta 1902 so jih prinesli predstavniki švicarskega časopisa. Med prvo svetovno vojno je labodja družina na Bledu poginila, enaka usoda je med drugo svetovno vojno doletela tudi drugo labodjo družino. Za stalno so labodi na Bled prišli leta 1969. Takrat so se labodi grbavci v družbi rac začeli nastavljati fotografskim objektivom in počasi postali pravi živi zaščitni znak Bleda.
Kaj pa o tem zvestem elegantnežu vedo učenci 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju? Prisluhnite v posnetku.
Ste že bili kdaj v muzeju? Kaj ste tam videli? Je bilo zanimivo? Tadeja Bizilj se je tokrat z učenci 4.a razreda ljubljanske Osnovne šole Trnovo odpravila na sprehod po muzeju.
Mogoče si je tudi kdo od vas ob koncu leta zadal kakšno nalogo ali obljubo za leto 2018. Pri tem je seveda pomembno, da držite svojo besedo, nas bodo spomnili učenci iz mariborske Osnovne šole Maksa Durjave.
Konec leta je praznikov in razlogov za praznovanja veliko, a tudi čez leto je marsikateri dan prav poseben. Drugošolci iz ljubljanske Osnovne šole Oskarja Kovačiča imajo praznovanja radi - kaj vse praznujejo in kako, so povedali Tadeji Bizilj.
Z božičem povezujemo veliko stvari – družino, ljubezen, darila, božično pojedino, proste dni, sneg, pa tudi dobroto. Kakšne barve je slednja – torej dobrota? Učenci iz mariborske Osnovne šole Maksa Durjave jo bodo v jezikovno obarvani rubriki Dobro jutro, otroci povezali z zlato barvo. Saj veste, ko kdaj za koga pravimo, da ima zlato dušo, ali pa nekomu hvaležno rečemo: "Joj, kako si zlat!"
Mesec december je poln prazničnega razpoloženja in praznični duh je pred začetkom prihajajočih počitnic zajel tudi osnovnošolce po vsej Sloveniji. Praznično obarvane bodo zato tudi naše jutrišnje mladinske oddaje na Prvem – pekli bomo piškote z najmlajšimi, razmišljali o dobrodelnosti, okraševali domove in izdelovali čisto svoja unikatna darilca iz plodov narave. Vse to jutri med osmo in pol enajsto, zdajle pa prisluhnimo, kaj so Tadeji Bizilj o decembrskem okraševanju povedali drugošolci iz ljubljanske Osnovne šole Oskarja Kovačiča.
Če za iztočnico uporabim naslov filma - King Kong - boste takoj vedeli o kateri živali bo danes govora v Živalskem kraljestvu oddaje Dobro jutro, otroci. Gorske gorile so ene najbolj ogroženih bitij na našem planetu. Komaj dobrih 700 jih lahko še naštejemo. Živijo samo v treh afriških državah – Ugandi, Ruandi in Kongu. Ker so tako ogrožene je dostop do njih omejen in možen le s posebnim dovoljenjem Združenja za divje živali Ugande. In kaj so Liani Buršič o tej mogočni gorjanki povedali učenci 3.B razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč – Lovro, Mohor, Mark, Anjali in Tinkara ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite posnetku.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
S čim se ukvarjate v svojem prostem času? In koliko dolgo vztrajate pri tem? Ste mogoče med tistimi, ki se zaradi hitrega načina življenja in velike izbire hitro česa lotite, nato pa kmalu opustite svoje zanimanje, obesite to dejavnost na klin? O tem, kaj mladi najraje obesijo na klin, pa v oddaji Dobro jutro, otroci.
Še en teden loči osnovnošolce do božično-novoletnih praznikov in počitnic. Večina že razmišlja o njih in upa, da jim bo zima do takrat natrosila še kakšno snežinko, saj bodo počitnice tako gotovo dosti bolj pestre in zabavne. Tadeji Bizilj so petošolci iz mariborske Osnovne šole Maksa Durjave povedali, da imajo ta letni čas kar radi, obenem pa so polni zamisli, kako bi lahko zimo še izboljšali … Prisluhnimo jim …
V Sloveniji imamo nekaj avtohtonih pasem domačih ovac, največje črede te drobnice pa imajo na Kitajskem, v Avstraliji in Indiji. Ljudje ovce gojijo zaradi mleka in mesa, cenjene pa so tudi zaradi svoje volne. Marsikdo v mrzlih zimskih dneh prisega prav na volnene izdelke. Da ti niso le naravne barve, jih velikokrat obarvamo z barvami, za kar je najprimernejša bela volna. Zaradi tega je človek v procesu udomačevanja te živali izbiral živali glede na barvo volne. Čeprav danes prevladujejo bele ovce, pa narava vsake toliko časa postreže tudi s temnejšo oz. črno ovco. O ovcah smo se pogovarjali z učenci OŠ Dob in biologinjo Ireno Furlan iz ljubljanskega živalskega vrta.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Če imaš prijatelja ob sebi, ni nobena pot predolga, pravi japonski pregovor. In čeprav to vemo, se včasih med ljudmi zgodijo tudi nesoglasja, prepiri. Tudi v šoli si kdaj učenci skočijo v lase… O tem učenci z OŠ Mengeš.
Glasba nas lahko sprosti in pomiri, lahko nam da energijo, pričara nasmeh na obraz, marsikoga ob njej zasrbijo pete in se z veseljem preizkusi tudi v vlogi plesalca. V naši jutrišji mladinski oddaji Hudo! bo imela glasba glavno besedo – gosta bosta mlada pevca, brata Rok in Anej Piletič, člana pop dua BQL. Mladi novinarji iz vse Slovenije jima bodo v studiu zastavili najrazličnejša vprašanja, v živo bosta tudi zapela in pripravila nagradno igro za vse mlade poslušalce. Vse to torej jutri pet čez deveto na prvem – tokrat ne le v avdio, temveč tudi v video prenosu na MMC, 4D in Facebook live, zdajle pa prisluhnimo, kako o glasbi razmišljajo petošolci Jure, Stanislav, Link, Vid, Iva in Anže z Osnovne šole Maksa Durjave Maribor. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Kdaj že zjutraj vemo, kakšen dan bo: smo dobre volje in v veselem pričakovanju dnevnega dogajanja ali pa že navsezgodaj slabe in sitne volje. Mogoče je razlog težek dan, ki je pred nami, mogoče slabo počutje, nekateri bi stavili na luno, naši sogovorniki z OŠ Vojke Šmuc iz Izole pa bi rekli, da ste pač vstali z levo nogo.
Tako nadležne in tako kradljive, da o teh sicer zelo zanimivih žuželkah, otroci niso imeli povedati nič kaj dobrega. Zanimivega pa. Prisluhnimo kaj je o muhah Liana Buršič spraševala učence 3. C razreda črnuške OŠ Maksa Pečarja ter Petro Hrovatin, vodnico in biologinjo v ZOO-ju.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Neveljaven email naslov